problemi so, problemi bojo in klinc jih gleda, aneda!?

Živimo v svetu, ki ni mehek in puhast in narovnost čaroben. Še zdaleč ne... Morda tudi nikoli nebo poseben za vse ljudi, posamezniki pa si ga lahko ustvarimo! Lahko iščemo pozitivne plati življenja in najdemo dobre ljudi, ki nas bodo obkrožali. Zadnje čase se mi zdi, da težko zaupam. Krog ljudi, ki jih imam dejansko rada se vsak dan bolj in bolj krči, manjša. Ker z vsako preizkušnjo spoznaš, da nekaterim ni mar zate. Morda jim je nekoč bilo, pa se je nekje na poti zaupanje podrlo, izgubilo, odtavalo...

Ker se ne spomni novega leta! Njena glava je prazna. Spominov ni, ne obstajajo... Sprva se je počutila čudno, nezaželeno, predvsem pa krivo... Strah jo je bilo za vse, kar je naredila oz. česar ni. Čutila je neizmerno krivdo za včerajšnje dogodke, ki naj bi se zgodili. Dogodke za katere se niti malo ne spominja... 

Pri sebi ve, da če bi se zgodilo kaj pomembnega, bi se spomnila. Vedela bi. Čutila bi v srcu. Nekje znotraj nje bi ostalo zakoreninjeno za vedno. In če bi ji kaj pomenilo, bi se včerajšnji napor in razmišljanje obrestovala, tako pa se nista. 

Očitno ji dogodki niso nič pomenili. Kar ji je dogajalo v glavi, še sama ne ve. Ve pa, da se ne sme obremenjevati s tem. Mora iti dalje, preprosto pozabiti.

Ker to je njena preteklost, sama pa živi za sedanjost!

Se mu je prepustila. Je to tisto kar hoče, na kar je pripravljena? Močno upam! Ker ga noče ponovno prizadeti... Vendar mora najprej najti samo sebe, da lahko osreči tudi njega. Prenehati mora piti, kaditi... Spraviti se mora k sebi. Postati mora oseba, ki bo vredna zaupanja in sreče. Oseba, ki bo vredna njega.

Postati mora boljša. Ker še vedno prepogosto natakne masko in kaj zaigra. Zaigra njeno pretkano igro...