nobody´s perfect! ( by Jessie J. )

Ura je 22:13, in jaz sem se spravila napisati nov blog. Čeprav sem izžeta, moram počakati svojo mati, da odide v svoje sobane princeskam in princem nasproti, da bom lahko tiho kakor miška odšla od doma k svojemu princu. ;)

juuuuj ;*!! 

Samo, da Žiga ni kar nek princ. On mi pomeni vse na svetu. Vsaj ene 100x na dan mi pove, da me ljubi. In meni nekako še vedno ni dovolj. hah, sej vsi vemo, da smo ženske naporna in ne naveličana bitja. Prihajamo iz Venere, za kar jaz osebno mislim da ni res. Ker jaz osebno prihajam iz materinega trebuščka! Ena od 10. želja je( seveda če bi srečala frjočlno zlato ribico, k jih toliko lahko izpolni! ), da bi lahko še enkrat odšla nazaj v njen ogromen bazen v trebuhu, da bi se na lastne oči prepričala, kaj za vraga je tam notri toliko zanimivega, da sem zdržala 9 mesecev, skoraj v istem položaju??! hm, kdo bi vedel? hahahaha

Okeeeej, skrenila iz poti.!

Nastala sem ravno na tak način! ;)

Sometimes I ask myself, what love really is? Flowers, chocolate, poetry...or is it something else? Or is knowing someone so well, that they instantly understand why you did the things you did? Žiga, understands me perfectly and besides him, I started appreciate life´s little details.! And everytime we kiss, time slowes to one heartbeat. I love him! Is it soon to say ˝PERFECT˝?

Malo kdo ve, koliko hudega sem naredila najini zvezi prav jaz, vendar se trudim. Hočem se spremeniti! Nikoli več ne bom škodovala nikomur, ki ga imam rada. 

Vesela sem kot slon, ker imam prijatelje, ki me imajo radi. In jaz imam njih, vendar to vse premalokrat pokažem in to se bo končal prav zdaaaaaaaaaaj!!! ;)

http://www.youtube.com/watch?v=uMZnhHdW5O8

( osebno najljubši komad, od Provanse naprej! Hvala ti Melita! )

Hei again. I think I´m the new one ;)

Nebom se predstavljala, ker to ni potrebno. Dovolj je, da izveste preko objav kaj zares čutim in kdo pravzaprav sem. Upam, da vam uspe ugotoviti ;)

V sobi sem. Zunaj je sončno in vroče. Pravzaprav zame, NEVZDRŽNO! Kaj naj počnem zunaj? Naj se sončim in se nastavljam na oči vsem radovednim sosedom? Pa kaj še. 

Pogrešam ga! MORJEEE! Pogrešam tisti edinstveni občutek, ko si cel pod vodo. Ko je tvoja glava prazna, ko ne misliš na ničesar in na nikogar, ko enostavno lebdiš v drugi dimenziji. Morda celo v drugem času... 

In nato, ko prideš iz vode, ko se z lahkoto nastavljaš sončnim žarkov, ki te božajo in crkljajo. Tam nikogar ne zanimaš, vsak je zase. Ob tem se prepustiš.*

Letošnje poletje sem preživela skoraj mesec in pol na morju. Sprva v družbi mojega fanta, nato z družino in malo pred koncem poletja, tudi s svojimi prijateljicami. Seveda, bi z lahkoto rekla katero, je bilo najboljše. Zadnje! 

Vendar je nekaj spominov za katere bi hotela, da ne bi premišljevala na veliko o njih. Pa to vseeno počnem. Ne gre mi iz glave, ne gre mi iz srca... 

VEM, da sem vesela za nove izkušnje in preizkušnje, vendar bi živela veliko lažje, če ga nikoli nebi spoznala. Če sem bila lansko leto taka oseba, sem zdaj drugačna. Verjetno te res vsako poletje spremeni, dopolni do zrelejše osebe. In jaz vem, da mene vsekakor je...

Pogrešam pogovore s tabo, ko so ostale spale. Midve pa sva se odločile biti celo jutro pokonci. 

Nora ideja! 

Plaža, kamni , butanje valov ob njih, mraz, mokri lasje in midve. Takrat sem lahko le poslušala morje in imela tebe. Za tisto jutro je bilo to dovolj!

Hej, 5 jih je. Boljše slike si nebi mogla želeti. Pogrešam vas! Pogrešam morje 2011! ;)