Learn the rules like a pro, so you
can break them like an artist.
Pablo Picasso
Včasih pišem blog skozi sebe v metaforah, danes pa sem se odločila, da bom pisala skozi sebe, kot skozi dekle, ki obožuje življenje. Skozi oči po srcu dobrega hkrati pa zelo trmastega dekleta.
Danes zjutraj, ko sem pogledala na telefon, da bi preverila koliko je ura. Sem seveda zaspala. Joj, da rajši ne omenjam preteklih nekaj juter, ko sem zjutraj iz postelje vstala kot nekdo, ki žurira cele noči in se zaveda, da ima na svetu ves čas in denar. Pa dobro vem, da ne spadam v to kategorijo. Kakšna škoda, kajne? :(
Moje spanje ne bi bilo tako moteče, če danes ne bi bil 1. projektni dan. S sošolko sva morali napisati poročilo, narediti powerpoint do konca, malo preoblikovati seminarsko nalogo... Uglavnem zvenim kot najbolj raztresena in zasedena oseba, ki naj bi vedela kaj pravzaprav dela. Pa velikokrat ni tako.
Ljudje imamo to lastnost, da preveliko časa porabimo za malenkosti in tako ostane le malo časa za stvari, ki dejansko štejejo. Pa vendar, sama obožujem malenkosti. Tiste drobce. Drobne lastnosti pri ljudeh, ki ponavadi na prvi vtis niti ne pridejo na plan. Ja priznam, morda je malo čudno, če imam o nekom pozitivno mnenje, že samo, če pri kosilu v juho ne da kroglic?
Kakorkoli, takšna pač sem. Ljudje me ne očarajo kot celota. Očarajo me kot milijon drobnih koščkev, ki se kažejo skozi čas in razkrivajo njihovo pravo globino duše.
Tako pa sem zašla, tok misli me vodi. Očitno.
Ko sem do minute natančno pritekla do avtobusa, sem ugotovila, da mi je kar nekaj make-upa od včerajšnjega dne ostalo na očeh, čeprav sem se prejšnjo noč okoli pol 1ih zjutraj res trudila, da bi vse odstranila. Bila sem pri umetnici ličenja, kozmetične hiše Art deco. In naredila mi je očarljiv make up. Moje zelene oči je povdarila s črno in srebrno barvo.
smokey eyes
S sošolko sva se dobili v knjižnici (mimogrede, knižnjičar je prava legenda. Vsak dan mi lahko polepša s svojim izbranim humorjem) in dokončali najino nalogo. Ko so se printali še zadnji listi seminarske naloge, me je prevzel odličen občutek. Ker pa ga ne znam opisati, ga Channing Tatum odlično prikaže. :)
Sledila je zaslužena kavica. Smeha ni manjkalo. Med ˝resnim ˝ pogovorom pa sva ponovno načili teme, o katerih ne govoriva radi. Zatrepanost. Zaljubljenost. Ljubezen. 3 najine najboljše prijateljice.
HAHA, vedno. Mislim res VE - DNO, pa prideva do enakih zaključkov. Lahko bi idejo univerzializirali in naredili iz nje zakon, ki bi bil seveda popolnoma absoluten (:
- Verjetno bi bilo to nekaj za naju.
Samo vsak little bi bilo treba zamenjati z too much, HAHA.
Kakorkoli tale moj blog, bo eden in edinstven. Ker bi s težavo prišla do konca dneva, bom zaključila kar tukaj. Danes sem ME- TA- KA- RU- TE- KI- ZU- KA, ninđa s črnim pasom.
And what is your ninja name?
