ki jo je poševno priprta žaluzija metala v prostor.
O nečem, kar sem ali prebral ali sanjal. Kar je eno in isto.
Govoriva raje o čem drugem.
Pripoveduj mi, je na kratko odvrnila, kakor da ga ne bi slišala.
Iz daljave se je slišal zvok motorja, ki ga je nekdo navijal na
mestu, vztrajno, in zagrizeno, že skoraj obupano.
Pripovedujem naj ti? je vprašal, ne da bi pričakoval odgovor.
Potegnila se je bližje k njemu, zdrsnila s celim telesom v
naslonjač, še globje kot prej, in si vzela glavo v dlani, s komolci,
oprtimi na kolena. Ni se ga dotikala. Pogledal jo je. Moja
zgodba je enostavna, je rekel. Ali hočeš, da ti jo povem? Tudi
če ti jo povem, me ne boš spoznala. Že večkrat sem ti jo
povedal, a je nisi slišala. Jo res hočeš slišati še enkrat?
Gledal jo je, od blizu, v oči, vračala mu je pogled, njene oči
so bile nekdaj temne, rjave, globoke. V daljavi se je še vedno
slišal enakomeren zvok motorja.
