I understand. I just can not accept it...

I am not angry at you. 

I am angry at myself.

I am angry I get against my better judgement 

and open my heart to someone 

who could not be trusted.

Bilo je kot v starih dobrih časih. Pogovor je tekel z lahkoto, zaupala jima je use, do zadnje potankosti ter se med govorjenjem vračala nazaj v osnovno šolo. V čas, ko je bilo vse lažje. Nihče ni ničesar jemal toliko resno, kot to delamo sedaj. Tam ni bilo opravljanja, ni bilo nevoščljivosti...  Ali je prijateljstvo billo ali pa ne. Čustva so se z lahkoto pokazala in nihče ni ničesar hlinil, da bi bolje deloval v določeni družbi. Kako je pogrešala tiste čase!

Medtem ko jima je razlagala svojo zgodbo, se je film le začel. Postalo je dokaj temno in odločile so se, da se osredotočijo na film. Pred njimi je vendar še cela noč, ki jo bodo dodobra izkoristile. Videle se niso kakšno leto in zavedale so se, da morajo to nadoknaditi.

You know why it is hard to be happy?

-Because you find it hard to let go of the things that make you sad.

˝ forever ˝ he said.

Ležala sta v tišini, njuni telesi sta se prepletali v ozki postelji, nato pa sta se oba zasmejala z nizkima, predjutranjima glasovoma. Opazovala ga je z kotičkom očesa, ko se je naslonil na ceneno plastično strnico postelje. Z zaprtimi očmi in cigareto, ki mu je ležerno visela na spodnji ustnici, ter prvo jutranjo svetlobo, ki mu je skozi rdeči filter zavese ogrevala polovico obraza, je bil videti, kot da trajno pozira fotografu. 

Še vedno zaprtih oči je izpihnil dim skozi nos. Gotovo je vedel, da ga opazuje, ker je zatlačil eno dlan pod pazduho, da je napel mišice in biceps. Kako nepotrebno, gotovo niti slutil ni, da ji je že ukradel srce...

˝Mislim, da je pomembno nekaj narediti˝ je rekla. ˝Saj veš, da dejansko nekaj spremeniš˝

˝Kaj pravzaprav misliš, ´spremeniti svet´ ali kaj? ˝

Preprosto se je nasmehnila in rekla: ˝Ne celega sveta. Samo majhen delček okoli sebe˝

A girl and a guy can not be just friends.

At one point or another they will fall for each other.

Maybe temporarily, maybe at the wrong time, maybe too late

or maybe forever.

You are stronger than they are.

I am angry, because everyone around me is fake.

I am not angry that they are fake.

I am angry, because I can´t be fake too.

I wish I didn´t have to be me all the time.

Peljali so se v tisti bar, v katerem je kot majhna punčka doživela velika razočarjanja. Tam je spoznala, da ljubezen ni večna, da umre če jo partnerja ne negujeta dovolj. Tam je spoznala, da življenje ni čudovita pravljica, v kateri se bo na koncu vedno vse lepo izšlo...

Roke so postale naenkrat popolnoma prepotene. V glavi jo je začelo zbadati, hotela je uiti. Tistemu kraju se je izogibala toliko let... Toda sedaj se je morala spoprijeti s strahom. Morala je ponovno videti pekel, da bo naslednjega dne lahko ozrla nebesa. Dušilo jo je v prsih, razum jo je zapuščal ter se v njeno glavo naselil strah. Strah pred ponovnim soočenjem, ki bo morda uničil njen zid, katerega je gradila toliko let.

Zid se je porušil ter ubil njen strah. Ona pa je na koncu le preživela in postala za novo stopnjo močnejša.

I am not afraid to walk

this world alone!

Let me die young, or let me live forever

Live like you are at the bottom, even if you are on the top. 

Kako smešno se zdi, da se dan kot dan, v življenjskem ciklu niti ne pozna. Včerajšnji dan ni bil preveč drugačen od današnjega in ravno tako ne predvčerajšnji. Vendar, ko se uzremo nazaj za neko daljše obdobje, morda leto dni, je vse tako drugačno... Vse je tako spremenjen, novo. Ljudje odrastemo in se spremenimo. Naučimo se stvari in življenje samo, nam ponudi novo doživetje. Vse kar moramo narediti je, da mu sledimo, ga zasledujemo. In seveda upamo, da je vse tisto kar nas čaka veliko boljše kot to kar smo sedaj izgubili. Očitno moramo le verjeti.

I am moving forward in  life, 

only way I am looking back is, 

if it is my ass is in the mirror.

Live and let live.

Far from what I once was, but not yet what I am going to be.

Z njo ob rami je bilo vedno vse tako preprosto. Še najbolj deževen dan se je ob njej zdel drugačen, morda celo popoln. Kapljice dežja, ki so turobno padale na tla ter spirale umazanijo in bolečino z zemlje so ustvarile melanholično ozračje.

Vendar njima nikoli ni zmankalo tem za pogovor in smeh. Nekako se mi zdi, da je dež obema še kako ugajal. Medtem, ko nekateri ljudje zaradi dežja postanje le mokri, ga onidve dejansko čutita. O vsem sta se pogovorili direktno, brez zaničevanja in prekrivanja. Le čista resnica in odkritost. Nikoli je ni pustila na cedilu, ko jo je potrebovala. Ko je bila na tleh in se ni hotla zaupati nikomur, jo je iz nekega čudeža ona vedno poklicala in preprečila tisto najhujše, tisto, kar se je njej v tistem trenutku zdelo neizogibno... Priklicala je dež v njeno srce, da jo je očistil, kot je danes očistil zemljo. 

In še, če umre mlada jo bo neznansko pogrešala! Zato, naj niti ne poskuša! <3 

Respect people who find time for you in their

busy schedule. But love people who never

look at their schedule when you need them.

Him.

He: Stop it!

She: What?

He:  Whatever you are worrying about. Just stop.

She: How Do you know I am worried? You didn´t even open your eyes.

He: You think I need to see you with my eyes, to know what is

going on with you?

Ležala je v njegovem objemu, medtem ko je on spal. Le občudovala ga je in se sama sebi čudila, kako jo je lahko doletel takšen čudež? S čim si ga je zaslužila? Ni vedela, komu naj se zahvali za tak blagoslov. Medtem ko je s prsti polzela po njegovi topli koži je sama pri sebi tiho molila k Bogu. Zahvaljevala se mu je, kot majhna punčka, ki je vesela svoje najnavejše igrače. Razen tega, da on ni bil igrača. Bil je živ Apolon. Bil je njena moč in njena šibkost... Vedela je, da je trenutno njen. Vendar se je še kako predobro zavedala, da ga ne sme nikoli preveč navezati nase, dati mu mora svobodo in le upati, da bo za vedno ob njej. Da se bo vedno vračal v njej objem in s tako lahkoto spal ob njej, medtem ko ga bo ona občudovala in božala. Kajti takrat, ko ga je občudovala je njena ljubezen le še bolj in bolj rasla in z vsakim dotikom jo je bolj bolelo v prsih, v srcu.

I trace my fingers in patterns along your skin

and if ever there was a moment to be able freeze time 

god, this would be it, this would be it!

Uživala je v malenkostih vsakega dneva posebej. Sedaj je postala boljša različica same sebe, prerojena različica. Ob vikendih ni poležavala v svoji sobi do popoldneva, temveč je zgodaj vstala in pospravila celotno hišo, nato pa se šla učiti, če se je morala. Hotela je živeti polno življenje in porabiti vsako uro za nekaj, kar napolni srce in misli z energijo. Ni se hotela smiliti sama sebi ter se zapirati pred svetom v svoj mehek, puhast prostor, ki jo je naredil le še bolj nesrečno. Hotela je živeti!

I believe good things happen every day.

I believe good things happen even when the bad things happen.

And I believe on a happy day like today, we can still feel little sad.

And that is life, isn´t it?

Truth is; nothing

Razjedalo ga je na vznotraj. Ni vedel, kako naj svojemu najboljšemu prijatelju zaupa svojo najtemnejšo skrivnost, ki bo ubila oba. Skrivnost bo privlekla stare zamere in že dolgo pozabljena čustva ponovno na površje. Soočiti se bosta morala z njimi pa čeprav bi to pomenilo, da bo na koncu eden od njiju resnično umrl. Duševno in telesno odpovedal ter odšel v drugi svet.

Boj se je začel. Umirjeno je hodil nasproti najboljšemu prijatelju in niti za sekundo ni umaknil pogleda z njegovih oči. Hotel je prebrati, kaj trenutno čuti, kaj se mota po njegovi glavi... Ga je prav tako strah kot je njega? Ali pa je njegov bes zaslepil njegove oči ter na stranski tir postavil njuno prijateljstvo?

Končno sta prišla en do drugega in brez kakršne koli razlage začela dvoboj. Očitno nikoli ne bosta izvedela, kaj se je zgodilo tisto noč. Njun ponos ni dovolil, da bi se pred množico v areni pogovorila na štiri oči. Ljudje so hoteli kri in onedva sta se odločila, da jim bosta zaigrala najboljšo igro doslej. Navsezadnje sta gladiatorja in oni veljajo za ljudi brez srca, ki vedno gledajo le nase. 
Šele ko sta gledala smrti v obraz sta se zavedla, da se niso motili...


- We are headed to nowhere, but nowhere is somewhere to me.

Nekaj je v zraku. Lepega. Nežnega. Mimobežnega. Nekaj je v zraku!

Držala sta se za roko tako lahkotno, kot bi bilo to nekaj najbolj vsakdanjega. Bila sta prijtelja, najboljša prijatelja, ki sta si vedno zaupala vse skrivnosti. Skupaj sta počela bedarije in se prepuščala intuiciji. 

In danes je bilo v zraku nekaj magičnega. Ko so se njune roke tokrat ujele in ustvarile močan lok sta oba začutila nekaj drugačnega, še neodkritega. Vedela sta, da so čustva iz prijateljstva prerasla v ljubezen. Vedno je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo... In sedaj se je, vendar sta dan izkoristila, da sta skupaj pobegnila v neznano. Nekam kjer še nikoli nista bila... 

Upala pa sta na to, da magičen dan prinese še magičen kraj, ki bo njuni ljubezni podaril blagoslov.

In jaz iz odtrganih listov marjetic

poskušam znova sestaviti cvet.

I don´t think. I FEEL

I don´t know what I want in life. I don´t know what I want right now.

All I know is that I am hurting  so much inside that it is eating me,

and one day, there won´t be any of me left... 

Maybe it is too late?

Nekaj časa ga je že opazovala. Ni vedela kako naj mu razloži, da to ni več tisto kar čuti do njega. To ni več neumna zaljubljenost. Njena čustva niso osvojila naslednje stopnje, ki naj bi bila ljubezen, temveč so ostala na istem mestu. Njena čustva niso cvetela in z vsakim dnem postajala vedno močnejša, temveč so preprosto zakrnela. Propadala. Umirala.
Zavedala se je, da je kriva sama, ker jih ni poskušala odkriti. Pustila je, da je čas naredil svoje. Pustila je, da jo je zaljubljenost minila, kot mine zasvojenost svoje največje oboževalce...
Zavedala se je, da se je potrebno za zvezo, da obstane žrtvovati ter vlagati vanjo vso svojo energijo. Torej je bila to le še ena napaka v njenem življenju, ki jo bo nečesa naučila.

Because there is nothing more beautiful than the way

the ocean refuses to stop kissing the shoreline

no matter how many times it is sent away.

In my veins

- http://www.youtube.com/watch?v=RKHk97YmkVA  :*

I was waiting for the longest time, she said.

I thought you forgot.

It is hard to forgot, I said, 

when there is such an empty space

when you are gone.

Celo popoldne je preležala v svoji majhni sobici in se poskušala učiti, vendar preprosto ni zmogla. Ni se mogla zamotiti z delom, ki ga je imela. Ni imela moči, da bi se upirala srcu in možgane pripravila do tega, da se začnejo brigati za kakšno drugo donosnejšo zadevo. Oni pa so ponovno mislili na stvari, ki jih je premlela že milijonkrat in so se še vedno izkazale za neučinkovite. Na koncu je vedno trpela le ona. 

Vedela je, da analiziranje stvari ne privede do ničesar. Privede le do novega problema, ki ga na začetku tam sploh ni bilo. In iz enega problema tako, nastaneta dva...

I can not think of anybody else who I hate to miss as much I hate missing you.

Nothing worth having comes easy.

I do not even know 

what we talk about

I just listen 

to the sound of his voice

and to his laugh

and to the sound

of him listening 

to me.

Klicala ga je, ga skušala na vsak način opozoriti nase. Želela si je, da bi se tudi on tolikokrat spomnil nanjo, kot se ona nanj. Morda je bila odvisna od njegove ljubezeni, vendar vsekakor ne obsedena! Razumela je, da bo bolelo če bo on prekinil to farso v katero sta padla, vendar si ni hotela več zatiskati oči... Hotela je končati s to psihično igro, za katero je vedela, da jo bo slej kot prej pokopala. Vedela je, da ne more živeti z njim kot prav tako ne brez njega....

I am going to find a way to be happy. And I would really like to be happy with you, but if I can not be happy with you, then I will find a way to be happy without you.

Vrnila se je na njeno mesto, kjer se je prepuščala le svojim mislim in o zadevah temeljito premišljevala. Njeno mesto je bilo tik ob deroči reki. Moč reke jo je vedno opozarjala nase in jo na svoj preprost način tolažila, kadar je jokala ali pa kadar je iz sebe sprostila vso nabrano jezo skozi dan. Tam ni bilo nikoli temačne tišine, ki bi jo počasi ubijala.

Zato je verjela, da je to mesto magično. Verjela je, da ji pomaga, če se tam pogovori sama s seboj ter vsaj nekomu zaupa svoja čustva. Magična reka življenja je bila njeno zatočišče pred čustvi...

My heart is just too dark to care.

Bila je besna. Besna na človeka, ki ji je nekoč toliko pomenil. Hotela je prezreti vsa čustva in se osredotočiti le na razum. Želela je razmišljati s čistimi misli...
Ni razumela, kako človek lahko pobija druge ljudi? Kako lahko oseba, ki jo ima ona rada prizadane druge...
Želela si je verjeti, da sta v njem dve osebnosti. Tista ena, ki je vedno nežna in pozorna do nje in njene matere. Tista, ki jo vsako noč poljubi pred spanjem in ji zaželi, naj sanja najbolj čudovite sanje. Tista, ki jo nauči da se počuti kot princesa... Pa vendar noče verjeti, da je znotraj njega še tista druga osebnost, ki je trda in surova. Tista, ki je ubila milijon nedolžnih bitij, in ki je sedaj obdolžena množičnih umorov...
Če že ne bo prišla stvari do dna, hoče izvedeti le resnico. Kajti konec koncev ji oče to dolguje!

Tell me my dreams are unrealistic and I will tell you your´s are not big enough.

Gledala je skozi okno. Hotela si je spočiti misli in odjadrati nekam daleč stran... Stran od ljudi in njenih sošolcev, ki jih je vsak dan čedalje težje prenašala. Konstantno je morala igrati, se pretvarjati da se počuti dobro, da je srečna... 

In hkrati si je želela pogovarjati z nekom, da bi čas hitreje minil. Vendar jo je še tista prijateljica, ki jo ima pustila na cedilu. Zadnje čase je čisto tiho... Ne zaupa ji ničesar kar naj bi se ji zgodilo skozi dan. Rajši le nemo sedi poleg nje in jo tiho opazuje. 

Sovraži takšne dni in sovraži sama sebe, ker ve, da prihaja samo še več takšnih bednih in potratnih dni, ki iz nje povlečejo vso energijo ter jo pustijo umirati...

I just... really need someone right now

I always distance myself when people become emotionally

close to me. Maybe it is because I know in the end they will all 

end up leaving. They always do.

Sedela je na pečini in poslušala morje. Poslušala je, kako se valovi zaletavajo ob steno kamnite plaže in ustvarjajo čudovit zvok. Še nikoli ni le sedela na pečini in poslušala, le poslušala...

Toda tokrat je svoje misli preprosto izklopila in se zavedala le narave okoli sebe. Hotela je napolniti svojo baterijo ter jo vsposobiti za nova, drugačna čustva. Hotela se je naučiti, kako se obvarovati pred neznanimi čustvi, ki so jo ponovno premamljali. Želela si je le za trenutek zbežati pred vsem... 

If you are trying to figure me out, don´t because you will be

even more confused than when you started!

These are not just random words...They are fragments of my soul.

And this is not just a blog... This is me.

Your the one, I have been looking for

Seduce my mind and you can have my body.

Find my soul and I am yours forever.

Kadar je ljubila, je ljubila z vsem svojim srcem. Težko si je predstavljala nov dan brez tiste posebne osebe, ki jo je zapeljala. V vse svoje načrte jo je vedno vključevala pa čeprav niti ni dobro vedela, če bi bilo njej to všeč. Hotela je le vsako minuto preživeti z njo. Hotela je, da se njuna vsakdanjika popolnoma prekrivata...

Hug me, hard!

I write because I want to remember 

and because words hold more truth than memorise sometimes.

Dobro se je zavedala, da se je že sprijaznila z izgubo. Zavedala se je, da je sedaj svobodna kot ptica in da lahko počne kar hoče. Nič več ji ni treba preživljati časa le z njim ter mu pojasnjevati vsako zadevo, ki jo naredi zase. Sedaj je sama svoj gospodar, ki razpolaga s svojim življenjem.

Vendar se je velikokrat zalotila, kako vseeno pogreša tisti občutek pripadnosti,  podrejanja in ujetosti. Včasih se zaloti, da sanja o nežnem poljubu ter mehkem medvedjem objemu, ki ga lahko nudijo le osebe, ki ti pomenijo ogromno. 

People always ask: ˝ Do you still like him? ˝

Honestly, I do not really know.

But I do know that there is just something about him

I can not let go...

I keep telling myself ˝this is the last time ˝ but it just keeps happening.

What is the matter with me?

Sometimes you just need to be your own hero and 

save your own little heart.

Because sometimes people, you can not imagine living without, 

can actually live without you.

Do not worry about the people in your past. There is a reason why they did not make it to the future.

Zbudila se je sredi noči vsa prepotena, kot da bi jo tlačila huda mora. Bila je vsa vročična ter veliko bolj izmučena, kot čez dan. Morda jo je tlačila huda mora? Morda je ponovno preveč razmišljala o stvareh, ki bi jih morala že zdavnaj pustiti, da gredo ter se uredijo same od sebe. 

Vedela je, da ne more več spati, niti razmišljati o komerkoli... Želela si je le biti.

Zato se je na svoji postelji obrnila, proti stropu in začela gledati navzgor. Ker ima tik ob postelji strešno okno je začela opazovati tiste male pikice svetlobe na nebu, zvezde. Iskala je neko veliko, prav posebno zvezdo, ki najmočneje sveti. Odločila se je, da bo tista zvezda njena sreča. 

According to astronomy, when you wish upon a star,

you are actually a few million years later.

That star is dead.

Just like your dreams...