Dreams are necessary to live;

Glava je polna spominov, trenutkov, želja, upov, očitkov... Prevečkrat pomislim nanj. Ne toliko nanj, kot na trenutke, ko nama je bilo lepo. Ko me je preprosto stisnil k sebi in mi govoril, da bo vse še dobro, da bo on vedno ob meni. Ko me je skozi čas, ki sva ga preživela skupaj, poznal veliko bolje kot sem jaz njega. Jaz njega pravzaprav nikoli nisem. In ko to ugotoviš se ti zdi za malo, kako človek lahko tako manipulira s teboj. Kako si upa početi to nekomu, ki naj bi ga imel rad. Kako se lahko pretvarja. Kako je nakoncu ravno on tisti, ki ti uniči in ubije vse v kar si verjel. On je tisti, ki te ubije za kakšen dober mesec, leto... Duševno si mrtev, dokler mu ne odpustiš in pozabiš, da je on tista oseba, ki ti je nekoč največ pomenila. Ko ti je pomenila cel svet! In na koncu je z lahkoto to zavrgla, odvrgla in pozabila...  Žalostno, kako si živlenje tako nasprotuje. Vse dobro konec koncev postane vse, kar si nikoli nisi želel. Pravi Pekel.

We survive by remembering but sometimes we survive by forgetting.

I´m not death and I´m not for sale.

 Ko si prizadet s strani druge osebe in hočeš biti močan ne pomeni, da ko prideš domov v svojo sobo, svoj svet nikoli ne jokaš. Pogosto postaneš ranljiv. In to preprosto zato, ker si cel dan v okolju močan. Ko se pretvarjaš in smejiš. Ko ti vrh dobrin pomeni to, da drugi vidijo, kako vseeno ti je zanj. 

Dobro se pretvarjaš. 

Nihče ne opazi.

 Pogosto ti misli odtavajo in te prijatelji sprašujejo, če si vredu. In kot vedno jim odgovoriš s pritrdilnim odgovorom. Pa si v sebi želiš, da bi izvedeli... Hrepeniš po tem. Vendar bi poleg resnice razkril tudi sebe. 

Tista čustva, bi zopet prišla na površje...

Pogovarjala sta se celo popoldne. Od kar je prišel k njej sta se samo pogovarjala. Preprost in neumen pogovor. Prisrčen in odrešujoč. Kako rada je delila mnenje in poslušala različne plati zgodb, da se je lahko kasneje potopila v način razmišljanja drugih. Nobene obveze.

Počutila se je željno. Ni bila več zatirana in manjvredna. Njeno mnenje je naletelo na poslušalca, ki je bil njene ravni. Pa naj bo tema šola, muzika ali pa kaj popolnoma tretjega, razumel jo je in jo dopolnjeval.

Ljubkoval jo je čeprav mu določenih stvari ni hotela razkriti. Ni ga še poznala tako dobro, da bi z lahkoto odvrgla plašč, ki je se zadnji mesec s svetlobno hitrostjo debelil. Ni bil še čas...