 |
| Visoki dvoramni kordon |
'' V vinu je največ sonca.''
- Maksim Gorki
Včeraj smo se odpravili na terenske vaje v okviru predmeta Vinogradništvo v kleti Goriških Brd ter na Ampelografsko območje Biotehniške fakultete, kjer smo obrezovali žlahtne vinske trte, Vitis vinifera.
Na območju Biotehniške fakultete smo se učili obrezovati trto po gojitveni metodi: Šparonska vzgoja- ki se ji strokovno pravi 'dvojni Guyo'. Trs smo rezali na en reznik in dva šparona. Vsak šparon pa bodo nato tehnični sodelavni vezali v svojo smer. S takim gojitvenim načinom trto lažje obnovimo in pomladimo. Ko smo se po uri in pol dodobra namučili ob prijetni toploti- lahko rečem, zadnjega jesenskega sonca, nas je čakalo obrezovanje še po drugi metodi. Visoka kordonska vzgoja- dvoramni kordon. Ta gojitvena oblika je nižjemu prebivalstvu povzročala manjše težave, saj je bila dolžina debla, ki je segala tudi do 1,2 m, tista, ki nam je povzročala neprijetno stegovanje proti nebu... Dvoramni kordon ima dva krajša kordona. Pri dvoramnem kordonu je za razliko od enoramnega kordona manj nevarnosti, da štrclji ostanejo brez poganjkov. Vzgoja kordonov je zahtevnejša. Kordone pa moramo nato vsakih 6 do 10 let obnoviti.
 | ||
| Ponosne agronomke #pridneskos #vseenočaszasefija |
Nato nas je pot zanesla v klet Goriška Brda. Tam nas je čakal voden ogled kleti. Vinska klet Goriška Brda je ena najbolj prepoznavnih in največjih vinskih hiš v Sloveniji, saj nadaljuje in ustvarja že več stoletno tradicijo. Leta 1957 je nastala kot 'zadruga' in je tako še danes v 100 % lasti članov. Vinska klet upravlja s 1000ha vinogradov, ki se raztezajo na pol poti med Jadranom in Alpami. Vinogradniki v Brdih so vključeni v integriran sistem pridelave, kar nam kaže njihova vnema in preciznost ob obdelavi 2ha vinogradov- ob majhni obdelavi se tako lahko posvetijo negi vinske trte, kar se odraža v kakovosti in kvaliteti grozdja in vina.
V kleti Goriška Brda imajo veliko programov npr. Villa Brici, Krasna, Bagueri- po znanem graščaku Bagueri, ki je bil poznavalec vin in ima v kleti posebno mesto, Quercus, ki je poznano vsem itd. Takoj po poučni razlagi in delovanju kleti pa so nas pogostili s tremi različnimi sortami vin. Prva je bila Rebula, ki ima sadno aromo češenj. Rebula naj bi bila po mnenju Bricov Slovenska avtohtona sorta, s čimer se žal nas profesor Rusjan ne bi strinjal... Sledil je Sauvignon, ki je prav tako bela aromatična sorta, ki pa za razliko od Rebule ni zaprta s plutastim zamaškom in tako v njeni steklenici ne poteka več noben mikrobiološki proces. Sauvignon je sladkega okusa, zato mu Brici pravijo kar 'muškatni silvanec' vsebuje aromo bezgovih cvetov, listov paradižnika... Pa saj veste, navsezadnje čisto vsak okusi tisto, kar mu nekdo pove, da naj bi vsebovalo; HAHA
Za konec pa smo poskusili, tokrat kot že izučeni someljeji- Cabarnet Sauvignon. Rdeča sorta, ki ima aromo gozdnih sadežev ter sledi vanilije. Tanini, ki dajo rdečemu vinu značilen priokus pa so bili že manj grobi.
Vino pa je seveda alkoholna pijača, ki nastane z alkoholnim vrenjem mošta iz grozdja žlahtne vinske trte. Zato iz kleti nisem odšla popolnoma taka kot sem prišla vanjo. Počutje je bilo malo bolj nadzemeljsko. V enem stavku, terenske vaje so uspele Odlično!
 |
| Barique metoda- staranje vin v sodih #kletGoriškaBrda |
(Pesem sem umaknila iz tehtnega razloga- naj zmaga na natečaju, saj jo potem še z večjim veseljem objavim v svojem blogu )
- Luka Leskovec
Umetniki ustvarjamo iz nič, z nič. Kar sem napisala, položim v mape, kakor dajemo vino v klet. Tam ostane bolj ali manj dolgo. Nekatere zgodbe bodo madeirizirane, nekatere šampanizirane, spet druge kar naravne primerne za porabo. Nobene ne bodo dali sladkat!
