Jaz mislim, da je le mit. Seveda, da obstaja tega ne bom zanikala, vendar le v pravljicah in romantičnih romanih, kjer se vedno vse srečno konča. In tudi jaz sem taka, da si želim popolne konce, hočem da so ljudje na koncu skupaj, da se poročiijo in živijo srečno do konca svojih dni... Problem je le v tem, da je ta ˝srečno do konca dni˝ zelo relativen... Do kdaj? Do jutri? Do konca tega leta? Zgodba se konča odprto, konec ni spisan.. ravno zato, da ljudje, kot jaz lahko verujemo. Vse kar rabimo, je neumna vera in že zaradi nje smo lahko drugačni.
Danes res se da, še hudo peče.
Neizbrisana sled po zločinu
ali sveže prepleskana, kakor se reče.
Jutri bo nov film v kinu.
V njej je ponovno prebudil tisti žar v očeh, tisto preprosto zanimanje za nasprotni spol. Ko jo je ogovoril je odgovarjala z bedarijami. Ko pa se je zavedla kaj sploh govori, jo je postalo sram. In ni vedela kaj to v resnici pomeni, da ga je prebolela? Da on ni več center njenega sveta... To ni pomenilo to. Dalo pa ji je misliti, da res na svetu obstaja še kdo, ki bi ji lahko ponovno narisal nasmeh na usta. Da on ni bil njen prvi in ne njen zadnji. Bil pa je vsekakor nekdo, ki ji je pomenil res ogromno.Bil je prvi, kateremu je izgovorila tiste dve popolni besedi. Takrat je bilo popolno in LJUBIM TE je to lahko le podprlo.
Pa vendar je bil ta neznanec tisti, ki je umogočil upanje. Začela je verjeti, da je tudi zanjo nekje zunaj moški, ki jo lahko osreči za celo življenje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar