FUCK YOU! ;)

Včeraj je bil eden tistih redkih dni, ko se je počutila veselo, zadovoljna sama s sabo, preprosto srečno. Seveda le na nek način. Še vedno so jo občasno obhajale, tiste čudne, moreče stvari, ki jih je vsak dan lažje potlačila vase. Vsak dan, je bila bolečina znosnejša. Nikoli si nebi lagala, da je ni več, da je odšla. Pa vendar, ni je več tako skelelo, ko je slišala zanj ali pa, ko ga je  še isto noč od daleč videla na postaji na njegovi vsakdanji rutini. Pogledala ga je in čez njo ni sunilo milijon različnih čutstev... Prišinilo je le eno. Radovednost.

Dan je bil nor. Veselo so klepetali na avtobusu na poti za domov in se menili, da se dan ne more končati kar z vožnjo. Da morajo nadoknaditi vse tisto, čemur so se odrekali vsaj dobro leto. 

Tujec je poslušal pogovor prijateljev in se začel posmehovati. Nikomur ni bilo všeč, da se vtika v nihove stvari, v njihov popoln dan. V tisto, kar so si najbolj na svetu želeli, da se nebi končalo. Očitno niso bili pripravljeni tega požreti, pogoltniti in na to le mirno pozabiti. 

Začelo se je nahitro.

En udarec, ki se je prelevil v celo serijo brutalne, nedorasle in nasilne igre. 

Bilo je je strah. Vsa kri ji je stekla v obraz in panika je povzročila, da je popolnoma okamenela. Zavetje je poiskala v objemu, svoje najboljše prijateljice, ki jo je s svojim življenjem hotela obraniti. Še nikoli ni videla pretepa od tako blizu. Niti si ga ni želela. Nasilja je videla že tolikokrat, ga tudi sama okusila... 

Hotela je zbežati. Hotela se je skriti, v objem nekoga, ki jo ima rad. Nekoga, ki ga je ljubila. Nekoga, ki je vedla, da bo ob njem varna, pa naj se naredi karkoli. 

Dokler, ga ni zagledala... Prišel je na avtobus in se ji zazrl v oči. Lahko je videla, tisto njegovo odločnost. 

Kamen se je kar odkotalil od njenega srca. Dihala je lahko umerjeno in pogumno.Vedela je, da se tujcu izteka čas, da bodo vsi njeni prijatelji zdravi in to v zahvalo njemu. Njenemu junaku.

Gledala ga je z kotičkom očesa. Pogleda nikakor ni uspela odmakniti z njega. Zardela je od sramu in odšla s prijateljico proti domu. Zaupala ji je nekaj, kar nikoli ne bi smela izdati nikomur. Morda ni bila prepričano v to, morda pa je bilo to tisto, zaradi česar je včeraj zaspala srečno...