We need fantasy to survive, because reality is too difficult.
V mislih je imela nešteto vprašanj zanj. Neskončno. Lahko bi rekli, da je v zavedno spustila le tiste, ki so bila praštevila. Smešno, pravprašanja?
Pa saj ni pomembno. Že nekaj dni je razmišljala le o tistem pogovoru. Bilo jo je strah. Strah pred tem, da si bo premislil, da bo pozabil...
Prijateljica ji je rekla, naj si ne zada prevelikih vzpetin, ki jih nikoli ne bo dosegla. Preprosto niso več dosegljive. Pa naj bo to zaradi bolečine, ki jo je povzročil ali pa zato, ker preprosto ne sme ponižanja ponovno požreti. Sama še kako dobro ve: fool me once, shame on you! But fool me twice, shame on me!
Not everybody has to be happy all the time. That´s not mental health. That´s crap.
Ker se ji zadnje dni dogajajo same čudne stvari, sploh ne ve več kje svet stoji. Se je začel vrteti v napačno smer? Jo je odložil nekje v vzporednem svetu? Ali pa je preprosto postal lepši... Naenkrat se ji dogaja toliko stvari, da sama komaj dojame njihov potek. Gruča oboževalcev. Milijoni sms sporočil.
Pozabila je ta občutek. Pozabila je kako je, ko si samski. Ko si sam na svetu, kot takrat ko si se rodil... Vse občutiš močneje. Stvari, ki so ti bile prej samoomnevne, imajo sedaj pomen. Vse prepustiš naključju... Saj nekako slediš pravilu: kar se mora zgoditi, se bo zgodilo.
-http://www.youtube.com/watch?v=7izyf2J4_gs&feature=g-vrec <3
Ni komentarjev:
Objavite komentar