even you left in the end

Ni ji bilo potrebno h sveti maši, lahko je prespala še eno čudovito sončno jutro. Lahko je uživala, lahko je imela dan le zase... Pravzaprav ga ni imela. Kakšna potegavščina! Komaj je vstala iz tople postelje že jo je klicala prijateljica, da jo obvesti da dobi obiske. Njo seveda.
Ker so prijatelji tisti, ki ji zadnje dni naredijo res čudovite jo je z veseljem sprejela. Takoj ko je prišla, sta začeli početi neumnosti. Lakirali sta si nohte na božično rdečo z majhnimi koščki bleščic, pojedle sta goro toffifejev, da bosta še bolj debeli... Z njenim bratom in njegovo punco sta se pomerili v družabni igri Activity...

Poslala mu je sporočilo. In ni preteklo veliko časa, ko ga je dubila nazaj. Bila je zmedena, pristal je na pogovor z njo. Čez eno uro, ko naj bi se dubila jo je on prvi poklical. Odšla je do postaje in se usedla ter ga počakala. Prišel je le kakšno minuto za njo...

Govorila sta dolgo, obdelala vse teme, si zaupala tisto po kar sta v resnici prišla. Ni ji bilo treba vrtati vanj, da je izvedele vse tiste delčke, da je končno po mesecu dni dobila celotno sliko. Celotno sliko preteklih dveh mesecov, ko je bil njun odnos le rutina. Le neumna igra izogibanja in laži. Vse ji je odkrito priznal, lahko bi se pogovarjala kot stara znanca... Vedla sta se kot prej, ko se nista duhovno poznala. Ko en o drugem nista vedela tistih skritih koščkov... Tistih, za katere ji je neskončno žal, da jih je sploh kadarkoli zaupala komu. 

Sploh pa njemu...

Ravno njemu, ki ji je obljubil, da bo tam zanjo celo življenje. Da bo tisti, ki bo vedno tam! Največja laž, ki jo lahko izgovori človek...

Ko pa je odhajala je dobila tisti občutek, da to slovo ni večno. Spet se bosta srečala...

Kot bi bila ožigosana za zmeraj. Zaklenila se je v sobo. Še dobro da nikogar ni bilo doma, ki bi ji postavljal vprašanja na katera tudi sama ni vedela odgovora. Je bilo boksanje v vrečo krivo, da je karvava? Se ji je kri pocedila iz nosu, potem pa jo je nehote razmazala po licih in rokah- ali pa...? Ali pa ga je resnično ubila?

Dolgo se je prhala z vročo vodo. Kot bi hotela s sebe sprati ne le sledove krvi, temveč tudi dvome, strahove, spomine, in sploh- vse svoje dotedanje življenje.

Zares sele včasih sprašujem kako je na drugi strani. Če bi kdo zagotovo vedel, da tam obstaja raj bi odšel. Ker pa pravzaprav nihče ne ve, smo tukaj... Vsi trpimo. Vsi se spopadamo z problemi le z drugačnimi demoni...

*http://www.youtube.com/watch?v=wLAHEDNe50c&feature=related

you played with my heart

then you told you'd never do that

than again and again i fell down

but now it's over, I've done enough for you

time for me to do enough for another one

cause I deserve to be happy too...