No matter how carefully you choose your words,
they will always end up being twisted by others.
Bila je jasna noč in niti malo ni nakazovala, da bo bilo naslednjega dne obilica dežja. Zvezde so umirale in oddajale svoje zadnje moči, da so osvetljevale Zemljo. Ona pa je sama s svojimi mislimi sedela na pomolu in razmišljala o marsičem, kar se ji je zgodilo zadnje dni. Zavedala se je, da vse to kar ima zdaj, nima nekega globjega pomena zanjo, ne dopolnuje jo... Še vedno se išče, prav tako, kot se je iskala dobro leto nazaj. Pridobila je veliko znanja, se naučila brati med vrsticami ljudi, odkrila prave prijatelje... Vendar jo sreča očitno še ne namerava zadeti.
Slišala je tihe korake, ki so postajali vedno bolj glasnejši, saj je bil star lesen pomol že dodobra dodelan. Temna silhueta se ji je vedno bolj približevala in v trenutku, preden je prišla do nje, jo je prepoznala. Bila je njena najboljša prijateljica. Luna ji je osvetljeva obraz, ki je kazal pristen nasmeh, katerega je tako močno pogrešala. Nekaj časa sta tiho strmeli v zvezde in luno, nato pa jo je prijateljica nežno in potiho vprašala: Še vedno ga ljubiš, kajne?
Začudeno je pogledala najsvetlejšo zvezdo na nebu, počakala sekundo ali dve ter sproščujoče odgovorila: Z vsem srcem.
Solze so ji pritekle v oči, lasje pa so ji plapolali v večernem vetru. Hotela je pobegniti nekam daleč, le za kakšen dan. Vendar jo je najboljša prijateljica stisnila v mehek objem ter ji v uho zašepetala: Stran z bolečino.
You can erase someone from your mind,
getting them out of your heart is another story.
Obtičali so na avtocesti v polni koloni, ko so se vračali nazaj domov. Slikali so se, smejali ter prepevali znane pesmi iz časov, ko se niso niti še rodili ali pa so bili tako majhni, da se različnih izvajalcev in njihovih uspešnic niti spomniti ne bi mogli, četudi bi se jih hoteli. Spustili so okna na sprednjem delu avtomobila ter se v en glas zadrli, ko je na vrsto prišel refren:
˝˝ BAILA, BAILA MORENA.
SOTTO QUESTA LUNA PIENA. UNDEEEER THE MONLIGHT! ... ˝˝
V tistem trenutku jim je bilo vseeno, kaj si cel svet misli o njih. Vseeno jim je bilo tudi, kaj si sami mislijo o sebi, hoteli so se le zabavati. Navsezadnje so vsi še tako mladi, da je to edina stvar, ki jo morajo nujno početi. Prepustiti se trenutku in uživati. Na posledice, bodo mislili malo ( veliko ) kasneje. hahahha
Ni komentarjev:
Objavite komentar