Please do not expect me to always be good and
kind and loving. There are times, when I will be cold and
thoughtless and hard to understand.
V tem času si je vedno želela čas zase. Poleti, ko se se drugi njeni prijatelji cele dneve in noči družili, pili, kadili... je bila ona srečna, če je imela par ur le zase. V tem času si je ogledala kakšen film, si zavrtela sproščujočo glasbo, pisala v svoj dnevnik, štela zvezde, razmišljala in razmišljala... V poznih večerih je celo zapela kakšno pesem. Počela je stvari, ki so osrečevale njo in ne le drugih. Čas je znala še vedno nameniti le sami sebi. Tega v letih, ki so hitela mimo, nikoli ni izgubila.
Tiho v sebi si je vedno želela nekakšno nočno avanturo, ki bi vsebovala le smeh in ljudi, ki jih obožuje. Nočen klic, ki bi jo prisilil, da bi morala v svoji pižami oditi iz hiše in se prepustiti dogodivščini. Mogoče bi odšli na nočno vožnjo in le nabirali kilometrino, mogoče bi le ležali pod zvezdnim nebom in šteli zvezde, mogoče bi odšli v bližnjo restavracijo s hitro hrano ter se tam najedli do svojih zmožnosti... Zavedala se je, da noče drame. Hotela je le dobro družbo in pozitivne vibracije s strani le te.
Nasmehnila se je sama sebi. Želela si ga je z vsem telesom. Upirala se je živalski sli, ki ji je narekovala naj naredi prvi korak. Bila je pošteno vlažna, nerazsodna, morda tudi več kot kanček potrebna. Hotela je, da se ta sladka bolečina konča.
Vendar ga je ob popolni neprištevnosti, vseeno želela še bolje spoznati. Odkriti njegovo dušo. Spoznati njegove sanje. Hotela se je prepričati, da ne bo na koncu ponovno trpela... Premagala je samo sebe in si dokazala, da lahko počaka do ustreznega časa. Upira se lahko svojemu telesu, kajti tempo narekuje njeno srce.
Ni komentarjev:
Objavite komentar