Things break all the time. Glass, and dishes, and fingernails. Cars and contracts and potato chips.
You can break a record, a horse, a dollar. You can break the ice.
There are coffee breaks and lunch breaks, and prison breaks. Day breaks, waves break, voices break.
Chains can be broken. So can silence, and fever.
Promises break.
Hearts break.
Da te pomembne odločitve ni sprejela prej, je bilo krivo okolje v katerem je živela. Bala se je, da jo bodo ljudje ponovno prelepili z nalepkami, ki jo bodo označevale in spremljale na vsakem koraku, ki ga bo naredila. Bale se je prezira in zasmehovanja v očeh drugih... Bala se je zaničevanja.
Pot je videla le v razhodu, vendar ni bila dovolj močna, da bi sprožila to bitko. Odlašala je in s tem ubijala sebe. Dušila se je. Z vsakim dnem je postajala bolj zamorjena... In sploh, povsem preveč je razmišljala o stvareh, ki so se, ali se bodo zgodile. Ure je lahko prebila z eno preprosto mislijo, ki jo je zaključila na tisoč različnih načinov. Svoje misli je zaposlila z nečim, kar se nikoli niti ni nameravalo zgoditi.
Ko je končno prišla do sklepa da nemore naprej... Da s tem ubija samo sebe, je odšla. Za leto dni je odšla iz domačega kraja v širni svet. Novim izkušnjam naproti. Hotela je mir. Potrebovala je čas samo zase.
Pred slovesom pa ji je najbolša prijateljica povedala, da zaupanje ni lovljenje tistega, ki izgublja tla pod nogami... Zaupanje je podpiranje tistega, ki začne izgubljati ravnotežje.
Ko je končno vstopila v letalo se je njeno potovanje ponovno začelo na trdnih temeljih. Zavedala se je, da jo bodo ljudje, ki jo imajo resnično radi počakali... in ona sama bo enako vesela, ko jih bo ponovno ozrla.
Never a failure, always a lesson...
Ni komentarjev:
Objavite komentar