Prekleta resnica! Včasih se mi zdi, da je naš svet narobe zgrajen. Da tisti, ki škodujejo drugim na koncu koncev vedno zmagajo. Vedno preživijo brez kakršne koli praske, udarca... Norčujejo se z ljudi, ki jo jih hoteli spremeniti, ki so jih ljubili, ki so jih imeli tako radi, da so rajši trpeli, kot pa bili brez njih... Vedno znova so ranili sami sebe. Toda bolečina, ki so si jo zadajali jih je ohranjala pri življenju. Močno so se oklepali nečesa, kar je že zdavnaj umrlo.
Tisti, ki naj bi ustvaril svet je očitno tudi narobe narejen. Kot, da ne vidi koliko krivic se dogaja po svetu? Kot, da ne bi mogel pomagati vsem kot so nas učili pri sveti maši in verouku. Vedno, ko imaš težave se obrni na njega. On ti bo vedno prisluhnil... Pa ja, včasih se mi zdi kot, da si namenoma zatiska ušesa, da nebi slišal prošenj, za katere tako upaš, da bodo uslišane. Kot, da sploh nebi obstajal...
Wendy, poznaš kraj med budnostjo in sanjami? Med vzgibom in resničnostjo?
Kraj, kjer se vedno spomniš svojega sanjarjenja?
Veš tam, te bom vedno ljubil.
Točno tam, te bom vedno čakal!
-Peter Pan
Ni komentarjev:
Objavite komentar