Telefon je zazvonil med poukom. Sprva je vsa zdolgočasena pogledala na zaslon, dokler ni zagledala njegovega imena. Srce ji je začelo pospešeno biti in čutila je kako zardeva v lica.
Čudila se je temu kaj se z njo dogaja? Kaj jo je tako pritegnilo pri njem, da je postala naenkrat vsa melanholična in zasanjana... Sproščeno se je pogovarjala z njim. Izmenično sta si postavljala zelo osebna vprašanja, ki pa jih nihče od njiju ni vzel resno. Zanalašč sta vse skupaj napeljala na nedolžno laž.
Ob zadnjem sporočilu, ki ga je dobila ravno na poti domov se je zalotila, ko se je iz dna srca razveselila tistega, kar ji je napisal. Srce se je najedel in dobil energije za vsaj še en težek teden, ki jo je čakal...
Sometimes the only thing standing between our happiness and us is our own choice.
Your lips looks so lonely, would they like to meet mine?
I do not know if you have ever felt like that. That you wanted to sleep
for a thousand years. Or just not exist. Or just not be aware that
you do exist. Or something like that...
I think wanting that is very morbid, but I want it when I get like this.
That is why I am trying not to think.
I just want it all to stop spinning!
Ni komentarjev:
Objavite komentar