smej se in jokaj nad srečnimi preobrati usode

Sprašujem se ali nisem česa spregledala. Počutim se kot nekdo, ki je zahajal v slabo družbo in je po tem, ko je srečal dobrega človeka, našel drugo pot.
Začutila pa sem še nekaj drugega- doslej neznan občutek. Ko pišem, sem zelo pretresena, pisanje sem morala za nekaj trenutkov odložiti in se razjokati. Spoznala sem, da trpim, ker ne morem narediti nič dobrega za ljudi okoli sebe. Pregloboko sem zabredla v to bolezen, jaz pa sem prešibka. Prepoznavam bolezenske znake mojih prijateljev, toda nisem usposobljena, da bi jih zdravila, zato sem prav tako bolna kot oni, čeprav se tega ne zavedam. Za hip sem verjela, da se lahko pozdravim tako, da zdravim druge, ki so ozdravljeni, tisti, ki jih je mogoče ozdraviti, namesto da hiram zato, ker jih ne morem rešiti. Kaj torej: naj postanem zdravnica? Ali pisateljica? Saj to je precej podobno, kajne?

I hope you make mistakes. 

Because if you are making mistakes, then you are making new things, trying new things, learning, living, pushing yourself, changing yourself, changing your world. You are doing things you have never done before and more importantly you are doing- something! 

Make mistakes that nobody´s  ever made before. Don´t freeze, don´t stop, don´t worry that it isn´t good enough or it isn´t perfect, whatever it is: art, or love, or family, or work or life. 

Whatever it is you´re scared of doing, do it! Make your mistakes, next year and forever.

                                   

                                                                                                                               Neil Gaiman