ponedeljek, 10. september 2012

Do not be afraid to move forward.


It will grow inside me, 
until it explodes...

Celoten univerzum vibrira, zato je pomembno, da smo v harmoniji z vibracijami. Vibracije prejemamo od ljudi in predmetov, ki nas obdajajo. Dotikajo se nas in mi se nezavedno odzivamo nanje. Pomembno pa je kultivirati občutljivost na pozitivne vibracije, ki prihajajo iz vira našega življenja. Kajti, če nismo pozorni na različne stopnje vibracij, lahko na svoje slabe dni postanemo ravnodušni, depresivni, slabotni, razdržljivi, pusti... Ena od najbolj nedvomnih resnic je, da nam življenje ne bo dalo nič več, kot bomo sami dali življenju. 
Sama sem to občutila ravno danes, ko bi morala ostati doma in se pozdraviti do konca, pa sem namesto tega  uveljavljala svojo trmo. Hotela sem v šolo, čeprav me je še mati rotila naj ostanem doma. Smešno, vendar je tudi tokrat nisem poslušala... Zjutraj sem vsa zadihana od teka zamudila svoj avtobus, zato sem bila prisiljena  vzeti tistega, ki je popolnoma zaseden, še predno pride do moje postaje. Celo pot sem stala in stanje se mi samo še slabšalo. Dobila sem vrtoglavico, na avtobusu sem videla vse podobe zamegljene, slišala sem vse ostale, le sebe ne... Občutek je bil, kot da bom vsak čas izgubila zavest, da bom odšla. Komaj sem se prisilila, da sem si v mislih štela do števila 5- vedno znova in znova, dokler nismo prispeli do Domžal. Končno. Tam sem z zadnjimi močmi iztopila iz avtobusa in si želela končno usesti- komor koli, tudi na tla če ne bi bilo drugače... Ko sta od nekje prišli moji prijateljici Petra in Melita. Ne prijateljici, sestri ter me začeli objemati ter me spraševati, kaj je narobe? Slišala sem ju, nisem bila pa prepričana ali onedve sploh slišita mene. Odgovorila sem jima s svojim hripavim glasom nekaj o mojem počutju... Niti se ne spomnim kaj točno sem povedala, toda nista me spraševali ničesar, le nemudoma sta me odpeljali domov. 
Nevem, kaj se je v meni nabiralo skozi zadnje dni, vendar očitno to ne sme ostati. Naučiti se moram odpreti življenju in življenje se bo ponovno odprlo meni. Entuziazem dela čudeže, kajne?


Ni komentarjev:

Objavite komentar