As humans we ruin everything we touch, including each other.

I always wonder why birds stay

in the same place

when they can fly anywhere

on the earth.

Then I ask myself 

the same question. 

Obožujem jesen. Obožujem vse te barve, ki me obdajajo. Pomirjujoča zelena se prelevi v rumeno, ta v oranžno, ona spet v rdečo... Zemeljske barve, ki nudijo uteho in nekakšno skrivališče pred svetom. Objamejo te z razumevanjem, ki ga dan danes povsod primankuje. 

Obožujem hladne dneve, ko si lahko ves dan zavit v toplo odejo, naslonjen na udoben fotelj s čajem ter dobro knjigo v roki. Nobenega hitenja, nervoze... ustvariš si svet, ki je narejen po tvojih merilih. Tam se prepustiš. Dihaš za sedanjost, za trenutek. Misli se zbistrijo, ne plavajo vse povprek kot ponavadi. Ustavijo se na mestu in se ne prikažejo. 

Na žalost se narava v svojem ritmu pripravlja na dolgo zimo, uživa še zadnje dneve življenja. In lahko bi rekla, da se z mano dogaja popolnoma enako. Pozimi na nek način hiberniram- sem v stanju, ko živim le za šolo in obveznosti. Jeseni pa rada pišem, rada krvavim na papirju, da med dolgo zimo obujam spomine, na svoj najljubši letni čas, kajti le takrat misli zlijem na papir v obliki razigranih barv, ki v nobenem pogledu ne prikazujejo mojega stanja. 

I feel like I should just stop thinking about it, you know, but I can not. 

Ni se zavedala da tone globje in globje, čeprav jo na površju čaka sreča. Zibala je svoje telo v ritmu glasbe in se prepuščala navideznim valovom. Pustila je, da jo tok nese v napačno smer, čeprav bi lahko v vsakem trenutku potegnila krmilo in si življenje usmerila v pravo smer. Morda pa tega preprosto ni hotela storiti, morda ni bila pripravljena obupati... ali pa je bilo tisto kar je čutila, ko je pomislila nanj resnično. Predstavljala si je sebe v njegovem objemu, ko je bila njena najljubša pesem gostujočega izvajalca. V mislih je njegova roka drsela po njenih bokih, jo zibala in ljubkovala na dolgopozabljeni način. Spreletel jo je občutek zadovoljstva, pojavili so celo tisti majhni, nepričakovani mravljinci. Počutila se je živo, čeprav le za nekaj sekund.   

Vendar je trenutek minil in jo pahnil v resničnost. Ponovno se je začelo vrtenje v krogu in tavanje v temi. 

I may forget what you said, but I will never forget how you made me feel.