petek, 6. april 2012

Tonight, I set the world on fire!


I saw the moon last time for the first time in months. She reminded me of you. 
Slouching stubborn in the light. 
I would fight battles with the sun to rest against you tonight.

Zasanjano je gledala v veliko svetlečo kroglo na nebu. Spominjala jo je na večnost. V njej je prebudila vse tiste stvari, ki jih je hotla pozabiti. Stvari za katere je včasih dihala, živela... Vedela je, da vsaka polna luna pomeni nekakšen preobrat v njej sami. Novo obdobje. Začetek nečesa novega, ki komaj čaka da jo posrka vase. Med spomini so se prikradli tudi tisti lepi in nežni dotiki roke, ki jo je včasih ljubkovala. V valu čustev ji je po licu pritekla solza, ki je bila mrzla kot so bila sedaj njena čustva do preteklosti. 

- Don´t tell me sky is the limit, when there are footprints on the moon.


The worst part about falling out of love,
is wondering if you will ever open up
that far again.

Zmedena je bila zaradi vsega kar je čutila do njega. Vedela je, da je bil prav tako kot ona sama prizadet s strani osebe, ki jo je imel najrajši na svetu. Bila sta le lutki v podli igri. Razumela ga je in hkrati občudovala. Zavidala mu je ujetost trenutka. Kljub otipljivi resničnosti je ostal trdno zasidran v zemljo. Ni podlegel pritiskom in se sesul pod lastnimi negativnimi čustvi...
Dnevi so se zdeli krajši, kadar se je spomnil nanjo in jo razveselil s preprostim sms sporočilom. Kadar ga je prejela, se je nasmeh kar sam od sebe pojavil na njenem obrazu že zato, ker se je zavedala, da je morda le za sekundo ujela njegove misli v svoje. Ulovila njega v svoj kratek trenutek.

I am not saying that I am in love. 
I am just saying that lately,
he is all I am thinking about.




Ni komentarjev:

Objavite komentar