Po dolgem času je danes ponovno igrala na klarinet. Zjutraj je zgodaj vstala, da bi se prepričala, ali ga dejansko sploh še zna igrati. Vendar jo je takoj, ko ga je prijela v roke obšel znani občutek zadovoljstva. Prsti so drseli po tipkah in ustnice so bile močno stisnjene, da so skupaj z vpihom zraka ustvarjali zvok. Kjub temu, da je bila neznansko zaspana, utrujena in popolnoma izmučena od prejšnjega dne jo je klarinet spravil v boljšo voljo. Ugotovila je, da ga pogreša! Ugotovila je, da se učasih zaloti, ko razmišlja, da bi bilo bolje če bi preprosto bila le glasbenica, ki sledi svojemu ritmu in počne v življenju tisto, kar jo dopolnjuje. Namesto tega se cele dneve uči, da bi dosegla nek cilj, ki niti še ni začrtan. Vendar ve, da se k glasbi lahko zateče kadarkoli in to ji nekako vliva upanje za prihodnost. Glasba je navsezadnje tisto kar resnično pozna.
- you should never give up on what you love.
Today I feel like I am trapped in my own skin.
Imagine living in a glass box. The world is there for you to admire,
but never touch. And the people around you? They do not see you.
they see through you. Invisible.
It´s not that I don´t believe in love, I´m a very strong believer
in it actually, but I´m just deathly terrified that
it doesn´t believe in me...
Ni me strah, da bi bila znova prizadeta. Strah me je, da bi bila znova zamenjana za nekoga, ki naj bi bil po mnenju drugih boljši... Toda kaj pravzaprav pomeni biti boljši od nekoga drugega? Fizični izgled ali tisto, kar oseba dejansko nosi v svojem srcu in se na pokaže že ob prvi priliki. Prekrito osebo moraš spoznavati počasi in verjamem, da je unikatnejša od osebe, ki jo lahko prebereš v trenutku. Ne pravim, da je oseba, ki se ne razkrije svetu in ne prizna svojih občutkov boljša, vendar je meni osebno uganka. In zato ima nekaj, kar me pritegne k njej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar