četrtek, 8. marec 2012

My heart is just too dark to care.

Bila je besna. Besna na človeka, ki ji je nekoč toliko pomenil. Hotela je prezreti vsa čustva in se osredotočiti le na razum. Želela je razmišljati s čistimi misli...
Ni razumela, kako človek lahko pobija druge ljudi? Kako lahko oseba, ki jo ima ona rada prizadane druge...
Želela si je verjeti, da sta v njem dve osebnosti. Tista ena, ki je vedno nežna in pozorna do nje in njene matere. Tista, ki jo vsako noč poljubi pred spanjem in ji zaželi, naj sanja najbolj čudovite sanje. Tista, ki jo nauči da se počuti kot princesa... Pa vendar noče verjeti, da je znotraj njega še tista druga osebnost, ki je trda in surova. Tista, ki je ubila milijon nedolžnih bitij, in ki je sedaj obdolžena množičnih umorov...
Če že ne bo prišla stvari do dna, hoče izvedeti le resnico. Kajti konec koncev ji oče to dolguje!


Tell me my dreams are unrealistic and I will tell you your´s are not big enough.

Gledala je skozi okno. Hotela si je spočiti misli in odjadrati nekam daleč stran... Stran od ljudi in njenih sošolcev, ki jih je vsak dan čedalje težje prenašala. Konstantno je morala igrati, se pretvarjati da se počuti dobro, da je srečna... 
In hkrati si je želela pogovarjati z nekom, da bi čas hitreje minil. Vendar jo je še tista prijateljica, ki jo ima pustila na cedilu. Zadnje čase je čisto tiho... Ne zaupa ji ničesar kar naj bi se ji zgodilo skozi dan. Rajši le nemo sedi poleg nje in jo tiho opazuje. 
Sovraži takšne dni in sovraži sama sebe, ker ve, da prihaja samo še več takšnih bednih in potratnih dni, ki iz nje povlečejo vso energijo ter jo pustijo umirati...




Ni komentarjev:

Objavite komentar