sobota, 3. marec 2012

Hug me, hard!

I write because I want to remember 
and because words hold more truth than memorise sometimes.



Dobro se je zavedala, da se je že sprijaznila z izgubo. Zavedala se je, da je sedaj svobodna kot ptica in da lahko počne kar hoče. Nič več ji ni treba preživljati časa le z njim ter mu pojasnjevati vsako zadevo, ki jo naredi zase. Sedaj je sama svoj gospodar, ki razpolaga s svojim življenjem.
Vendar se je velikokrat zalotila, kako vseeno pogreša tisti občutek pripadnosti,  podrejanja in ujetosti. Včasih se zaloti, da sanja o nežnem poljubu ter mehkem medvedjem objemu, ki ga lahko nudijo le osebe, ki ti pomenijo ogromno. 

People always ask: ˝ Do you still like him? ˝
Honestly, I do not really know.
But I do know that there is just something about him
I can not let go...


I keep telling myself ˝this is the last time ˝ but it just keeps happening.

Ni komentarjev:

Objavite komentar