ponedeljek, 19. marec 2012

Live and let live.


Far from what I once was, but not yet what I am going to be.

Z njo ob rami je bilo vedno vse tako preprosto. Še najbolj deževen dan se je ob njej zdel drugačen, morda celo popoln. Kapljice dežja, ki so turobno padale na tla ter spirale umazanijo in bolečino z zemlje so ustvarile melanholično ozračje.
Vendar njima nikoli ni zmankalo tem za pogovor in smeh. Nekako se mi zdi, da je dež obema še kako ugajal. Medtem, ko nekateri ljudje zaradi dežja postanje le mokri, ga onidve dejansko čutita. O vsem sta se pogovorili direktno, brez zaničevanja in prekrivanja. Le čista resnica in odkritost. Nikoli je ni pustila na cedilu, ko jo je potrebovala. Ko je bila na tleh in se ni hotla zaupati nikomur, jo je iz nekega čudeža ona vedno poklicala in preprečila tisto najhujše, tisto, kar se je njej v tistem trenutku zdelo neizogibno... Priklicala je dež v njeno srce, da jo je očistil, kot je danes očistil zemljo. 
In še, če umre mlada jo bo neznansko pogrešala! Zato, naj niti ne poskuša! <3 


Respect people who find time for you in their
busy schedule. But love people who never
look at their schedule when you need them.

Ni komentarjev:

Objavite komentar