I love that moment, when you are on a long car ride,
or listening to music, or reading and you completely zone out.
You forget your troubles and everyone around you.
You are focused on that one thing, and that one thing only.
You are content and everything seems peaceful.
Mislim, da moram sanje izpustiti, pustiti, da padejo in se umirijo na dnu, poleg drugih, ki sem jih imela in se jih ne morem dotakniti. Del življenja, ko bi mi te sanje prišle prav je minil. Ničesar več ne bom spreminjala, tukaj bom. Če bo šlo. Tak je moj načrt.
Navsezadnje o tem, ali je nekaj ˝zares˝ ali pa so zgolj sanje, odloča samo naša zavest. Niso stvari same po sebi, da nas delajo srečne ali nesrečne. Marveč samo naša misel, naše prepričanje, ki ga imamo o njih. In na koncu sama vedno pridem do zaključkov, da naša sreča sloni na izmerno šibkih nogah... Na sanjah, ki si jih sami ustvarimo v lastno pogubo.
Spremljal jo je njegov pogled, kamor koli se je ozrla. Kljub temu je še vedno ležala na svoji veliki brisači ter prebirala eno svojih poletnih knjig. Zgodba jo je neznansko potegnila vase, vendar je njen pogled vsake toliko nehote švignil proti njemu, da bi se lahko prepričala, da se ni ogrel za katero koli drugo izmed deklet na plaži. Vendar v resnici ni videla, moškega, ki je bil prijaznega obraza in športnega telesa polnega skrivnostnih tetovaž. Videla je svojega fanta, bivšega fanta, ljubimca ali karkoli točno je bil v tistem izbranem trenutku.
Zavedala se je, da ga pogreša na nek tuj način... Hkrati pa je v sebi vedela, da če bi ga morda spoznala pred njim, bi bilo vse popolnoma drugače. V srce bi ga tedaj lahko sprejela, ker si je to zaslužil že zaradi načina, kako jo je oboževal, ji zaupal in nečesa še bolj pomembnejšega, ker je verjel vanjo. Vendar ga na žalost niti ni dobro poznala, niti se ni dovolj potrudila, da bi ga spoznala. Nevede je bežala stran od ljubezni in potencialne bolečine, ki bi pozneje sledila...
S slušalkami v ušesih je sedela ob morju in poslušala znan refren, hkrati pa opazovala valove, ki so vedno znova zahajali proti obali. Ne glede na število zavrnitev so se vedno znova vračali. Čeprav je vsak dotik trajal le nekaj sekund se niso vdali, poskušali so v nedogled... Če bi človeški ponos lahko prenesel toliko zavrnitev, bi si tudi sama dovolila vedno znova prosijačiti za novo priložnost, kot to počnejo valovi. Zavrnitev, nadomestitev določenega osebka zaradi nekoga boljšega v očeh družbe. Posamezniku stre srce, ga dobesedno pahne v obup, s katerega težko samostojno vstane.
Ujeta v lastnih mislih si je rada predstavljala življenje pred njim, pred bolečino, pred vso to norostjo, ki se ji je dogajala zadnja leta. Videla je, da ne neha boleti, samo zato, ker se je sama tako odločila. A odločitev vseeno pomaga, da bolečina življenja ne uniči.
Vendar je življenje samo hotelo, da boli, da razvije žgočo bolečino v nove smeri, ki si jih prej morda niti ni predstavljala, in za katere nikoli ne bo čisto prepričana, da so ji všeč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar