It always rains the hardest on the people
who deserve the sun.
Včasih se ti lahko zdi, kot da nosiš cel svet na svojih plečih. In ravno tako sem se danes počutila sama... Vsak posameznik, ki ti sedaj kaj pomeni, ki ti je v preteklosti ali pa nekdo, s katerim nimaš prav nikakrših stikov, ti lahko pokvari dan ali pa vate naseli tisti nemir, proti kateremu se moraš boriti, da obstaneš. Le s težavo se braniš in ohranjaš mirno kri, da ne eksplodiraš. Vsak udarec, ki te zadane je vedno močnejši od prejšnjega, ki ga hočeš pozabiti. Vzame ti energijo, te oslabi, te potre...
Sama postanem napadalna, egoistična, nesposobna sprejeti kakšno koli drugo mnenje o določeni zadevi, sitna... Takrat izbruhnejo moje slabe osebnostne lastnosti, ki odvračajo ljudi. Za neznance postanem arogantna in za prijatelje nekako drugačna.
Navsezadnje sem taka ves čas, le da večino časa ne prevladujejo tiste najslabše lastnosti. Pomešane so z dobrimi in jih tako zasenčijo. Vendar se vse to še vedno skriva v meni.
- Do not let a bad day make you feel, like you have a bad life.
Always speak the truth, even if your voice shakes.
Skrivnosti. Kako jih sovražim! Včasih ne razumem, zakaj ljudje preprosto ne povedo vsega tistega, kar jim leži na duši... Zakaj jih je strah posledic? Sama verjamem, da so posledice z vsakim dnevom večje in hkrati težje popravljive. Zadeva, ki se rešuje v trenutku spoznanja ima že po naravni logiki večje možnosti, kot pa tista, ki se prenaša iz ust v usta in pusti, da propada. Hkrati pa se zavedam, da niso vsi ljudje odprti do bolečine in trpljenja, zato resnico toliko časa zanikajo, da na samem koncu začnejo verjeti v enostavnejšo laž. V svojem svetu si ustvarijo nov svet, ki je poln magičnosti, lepote, ljubezni in prekrite resnice, ki jim blaži pust vsakdanjik. Njihov razum je slep za resnico in preneumen za spoved...
Radovedna sem le o tem, koliko časa lahko zdržijo na tak način? Kdaj jih ta osebna negacija pripelje na rob oziroma, kdaj breme postane tudi za njih tako težko, da povzroči kolaps?
Dnevi so lažji, kadar jo slišim po telefonu. Kadar le za par minut slišim njen glas, se mi vrne razum in potrpežljivost do ljudi. Občutek je podoben izdihu ob močni cigareti, ko se ves skoncentriran dim končno sprosti iz tvojih pljuč... Tvoja papirnata duša postane ponovno živa.
Ona je moja najboljša prijateljica in obenem oseba, kateri lahko povem čisto vsako neumnost. Na nek način je skoraj edina, ki pozna moj temperament. Pozna moje skrivnosti. Za katere pa vem, da so pri njej popolnoma varne. Hvala ti :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar