away, away says hate,
closer, closer says love.
Spomladansko sonce jo je grelo medtem, ko je s svojo najboljšo prijateljico sedela v nekem baru na popoldanski kavi. Topli žarki so se prebijali skozi gosto odejo hrastovih listov vse do njune kože, ter ju ljubkovali. Magičen dotik toplote na njeni koži je vzbudil tisti občutek, ki ga je čutila le nekaj dni nazaj. Že kakšen dan se je prepričevala, da ga sploh ne pogreša, da jo niti malo ne skrbi zanj, da niti enkrat še ni pomislila nanj... Navsezadnje ji ni bilo težko slediti pogovoru prijateljice, vendar je bil globoko v njej še vedno tisti občutek praznine, ki jo je počasi temveč vztrajno razjedal. Košček za koščkom jo je puščal golo.
Verjetno je šele danes ugotovila, v kaj se je ponovno spustila. Oslabila je svoj obrambni zid in pustila, da je nekdo vkorakal v njen svet...
He: We would be good together, don´t you think?
She: No.
He: Why?
She: Because I will break your heart.
He: Maybe I will break yours...
She: Nobody breaks my heart.
- http://www.youtube.com/watch?v=d712Th-4y0Q, ker mije polepšala dan :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar