Nothing goes as planned,
everything will break.
People say goodbye,
in their own special way.
Obstanem pred tvojim grobom in si želim priklicati vse dobre spomine nazaj v misli. Naslednji trenutek zaprem oči, objamem zrak in podoba tebe, se mi zriše pred mojimi očmi. V svoji roki čutim dotik tvoje delovne roke, ki me je pred leti ljubkovala. Obupano se usedem na rob in se zazrem v grob, kjer počivaš ti.
Toliko besed je ostalo neizgovorjenih, toliko spominov še vedno prebiva v moji glavi in toliko stvari bi še rada delila s teboj. Nepremično strmim v tvoj nagrobnik, straši me dejstvo, da je na njem napisan datum na katerega si odšel brez poslovila. Pogrešam najino slovo, ki ga sploh nikoli ni bilo. Ko sem se nazadnje poslovila od tebe si mi zaželel uspešen dan v osnovni šoli. Rekel si mi par besed, ki jih nikoli ne bom pozabila in te besede me nekako peljejo naprej, da ne obupam. Dajo mi upanje, da občasno zadržim solze, ki me hočejo premagati.
Kdo bi lahko pozabil svoje otroštvo? In ko me ljudje sprašujejo, kako sem preživela svojega, spomini prikličejo tebe. Na najine brezskrbne dneve preživete pred televizorjem, ko sva enostavno poležavala in se pogovarjala o stvareh, svetu ter najini prihodnosti. Pozabila sem, kako je narisati na obraz iskren nasmešek in pozabljeni so občutki tvojih objemov, ko me nežno priviješ k sebi in mi zašepetaš, da najinega prijateljstva nihče ne more podreti.
Veš kako boli, ko nekoga pogrešaš? Ko dolge dni čakaš, da se vrne k tebi v objem in ti vse kar objemaš je le zrak, ki ga dihaš! Vsaka slana solza, ki pade na tla nosi svojo zgodbo. Ti si avtor njih. Pišeš jih s svojimi mislimi, kjer koli že si sedaj. Vse kar vem je, da te ni tu ob meni in, da naju ločujele oddaljenost med tema dvema svetovoma. In ne skrbi nekoč pridem za tabo. Do takrat pa mi obljubi, da boš moj angel varuh.
How terrible it is to love something
that death can touch.
Ko bi ti lahko povedala vse kar mi leži na duši... Vse občutke, ko te pogrešam in ko prižgrem svečko na tvojem grobu, ki je ob naslednjem prihodu še vedno prižgana. Vse kar želim je, da znova spoznam občutek kako je, ko držiš v svojih rokah nekaj kar je bolj vredno od zlata.
Hvala ti za najlepše trenutke otroštva. Še vedno si zamišljam, da si na nek način tu poleg mene in, da namesto robčka ti brišeš moje solze.
13. 5. 1969, vse najboljše in vedi, da te pogrešam.
tista, ki je tvoja
Ni komentarjev:
Objavite komentar