torek, 12. julij 2016

To be reborn. You have to die first.

Že nekaj časa se počutim tako drugače kot ponavadi, saj se mi bo življenje obrnilo na glavo. Do letos sem vedno imela načrt. Vedno. Po končani gimnaziji bom odšla na izbran faks in nato na magisterij... no, pa načrt le ni več tako predvidljiv. Izpiti tretjega letnika so narejeni, diploma se bo pisala v prihajajočem mesecu, nato pa- blink- prazna stran poglavja. Vzeti nameravam absolventsko leto in iti na Erasmus prakso v tujino, vendar to šele z novim letom, do takrat pa... Rada bi počela toliko stvari. Rada bi potovala, rada bi se končno naučila igrati na akustično kitaro, rada bi opremila svoje stanovanje na novem naslovu, rada bi opravila tečaj za reševalko iz vode, rada bi nudila poslikavo telesa s kano, rada bi bila ponovno tako odločna in neustrašna, kot se poznam. Rada bi mnogo stvari tako naenkrat in s tako strastjo, da me duši. Želja me prestraši in imobilizira. Doseže, da sanje ostanejo le v moji glavi ali pa zapisane na listu papirja. Strah, ki kraljuje nad mano, mi vzame moč in pogum, da bi kljub izgubi in porazu vedno znova poskušala in uresničevala svoje sanje. Vrtim se v krogu... Krogu, ki postaja z vsako neuresničeno željo večji in težje zlomljiv. Biti figura v njem in se vrteti po že ustaljenih tirnicah, je postalo prenaporna naloga. Rada bi vse. Najrajši pa bi zlomila krog, v katerem se nahajam. Teh petsto kvadratov ni več dovolj. In še je čas, da podrem strahove in se rešim spon, ki me držijo priklenjeno na stvari, s katerimi sem se skozi čas sprijaznila. A niti ena od teh stvari me ne zadovolji, kot me je nekdaj. Čas je za spremembe. It is time to explode. 


''Sometimes you just need to relax and trust that things will work out. 
Let go a little and let life happen.''

Ni komentarjev:

Objavite komentar