sreda, 31. december 2014

2015 bring it on!

''And suddenly you know... It's time to start
something new and trust the magic 
of beginnings. ''





V življenju ni naklučij. Vse je usklajeno in ima svoj smisel ter sledi zakonom vzroka in posledice. In vendar- ima hoja kakšen smisel, če si ne upamo stopiti do roba prepada? 
Neverjetno, kako se odvijajo stvari! Lansko zimo si nikoli ne bi upala reči, da bom delala za novo leto. Pa se je to vseeno zgodilo... kot se je dogodilo pravzaprav veliko stvari za katere nisem pričakovala, da se bodo. Skozi leto 2014 sem zbirala določene zahvale v steklen lonček, za katere sem hvaležna v iztekajočem letu. Kaj oz. bolj natančno, kdo mi je narisal nasmeh na obraz in mi ga še danes riše, ali pa je bil le bežen naval čustev, za katere je čas poskrbel, da so se zbistrila, kot motna voda in pokazala svojo pravo težo. 
Torej leto 2014 hvala ti, hvala ker si mi pokazal, da sta voda in elektrika v Sloveniji precenjeni in se z njima ne ravna ekonomično- hkrati pa ju narod jemlje kot nekaj česar 'ne more zmanjkati'. Hvala ti za zadovoljne stranke, ki mi narišejo nasmeh na obraz, tudi če nisem 'in the mood for smiling all day long'. Hvala ti za odlične sošolce, ki mi znajo pokazati, kako se sprostiti in pokazati svoj pravi jaz brez sramu. Hvala za Jupiter izkušnjo, ki mi je pokazala ' what's life all about ' - Krasni svet potovanj! Hvala za mojo tetico Simono, ki ne obsoja. Ona posluša in poskuša razumeti, kar najbolj cenim. Hvala za prijateljici Sašo in Saro, ki me 'delata lačno življenja'! Moč izvira iz mene same. Dvom vase? Pa kaj še! S tem se odrečeš svojemu daru ustvarjalnosti. Vsak od nas ustvarja prav vse. In znova- odsotnost dokaza ne pomeni dokaz za odsotnost. Samo predstavlajte si!
Hvala ti za mojo Anjo! Moje sidro, ki je vedno tam, ko dosežem dno- in good or bad, always. Hvala za potovanja- Benetke, Cinque Terre, BiH (Duboj, kjer smo kraljevali na pravi pravcati bosanski poroki s trubači in vsem kar paše zraven.. ). In leto 2014 hvala ti zanj. Svoje meje sem znala namreč določiti  šele sedaj, ko sem jih prekoračila.

So.. the old ways won't open new doors.

Leto 2015: ko sem odhajala iz novoletnega Kurzschlussa ob sedmi uri v jutro, sem po zaledenelih cestah in mrazu hodila do avta nasmejanih lic. Četudi sem se izgubila, sem avto polna zaupanja vase naposled našla in hej- četudi ne vem, kam me pelje življenje, bom uživala v vožnji. Leto 2015 verjamem, da se bova dobro razumela.

Ni komentarjev:

Objavite komentar