Jonathan Safran Foer
Ljudje mi pogosto pravijo, da se nasprotja privlačijo. Pa se res? Sama zagovarjam trditev, da se lahko ogrejemo za naša nasprotja... v nedogled pa z njimi ne moremo ustati. In to iz čisto preprostega razloga: slej ko prej, si 'skočimo v lase' in izpovemo par krepkih besed, za katere smo kasneje preponosni, da bi jih vzeli nazaj. Zato mislim, da se resnično zaljubimo lahko le v ljudi, ki so nam podobni.
Pravzaprav se še enkrat zaljubimo v nas same.
Želimo spoznati globine misli naših izbrancev, hrepenimo po njihovih dušah dvojčicah, po njihovih inovativnih in popolnoma drugačnih vrtovih spoznanj, po samem zraku, ki pride iz njihovih ust ob lepih besedah, ki nam jih šepetajo tiho ali malo glasneje...
V ljudeh, ki so nam podobni vidimo več, že zato, ker o nas samih vemo veliko.
Ljudje že dihamo drugače, hrepenimo po samosvoji umetnosti... Tudi zato se ne moramo zadovoljiti, kar z vsakomur. Ljubimo lahko le tiste, ki razumejo, spoštujejo in se povežejo z našim načinom razmišljanja, z našimi izkušnjami in čustvi. To se mi zdi najbolj pomembno.
Nasprotja naj bi se privlačila, kot magneti, ki se z različnih krajev približujejo eden drugemu in na koncu končajo skupaj. Mislim, da ne rabimo nasprotij ali še boljše, ne potrebujemo nikakšnih magnetnih polj, ki bi nas vlekla močno skupaj... Če najdeš sebi podobno ljubljeno osebo sta pravzaprav že skupaj na pravi strani- na severu ali jugu- ne rabita privlaka, ki bi vaju vlekel skupaj, ker sta že eno.
I'm not brave anymore, darling.
I'm all broken.
They've broken me.
Srce ji že dolgo časa ni tako močno razbijalo... Med nastopom ga ni hotela gledati. Ni si upala, ker se je bala občutka, ki ga je po vsem tem času še vedno občutila ob njegovem pogledu, ki jo je razgalil. Zdelo se ji je, kot da vidi preko njenih zidov naravnost v sredino njenega osamljenega srca in izgubljene duše. In če se je skozi obdobja razočaranj in žalosti česa naučila- je bilo to vsekakor igranje. Ko je v njej vrelo, njena zunanjost ni kazala, da jo njegova prisotnost vznemirja.
Po nastopu je s prijatelji hitro odšla, ker se je bala, da bo maska, in z njo njeno pretvarjanje uničeno. Ponos in strah sta bila tista, ki sta jo zavarovala pred ponovno bolečino tako z njegove kot njene strani.
Ni komentarjev:
Objavite komentar