Danes zjutraj sem se počutila izžeto, nepomembno, zaspano, pa čeprav sem ravnokar vstala. Če bi me kdo po nesreči vprašal: ˝Heeeej, kko si danes?˝
Odgovorila bi mu, da nevem....
Nevem? Kaj ni ravno v življenju use črno-belo. Vse je da ali ne.
In včasih sem bila tudi sama taka. Nikoli nisem preveč preučevala stvari. Skoraj vedno so bile bele. Če sem zajebala zadevo, sem pač jo. Sedaj pa se mi zdi, kot da sm ujeta med resničnostjo in vzgibi... morda hiberniram?
Nanj je čakala cel dan. Ure in ure je zabila tako, da se je zakopala v knjige in preučevala različne zadeve. Ni ji bilo odveč, saj je oboževala nove stvari, ki si jih je sproti zapomnila. Očitno je predobro vedela, da ji znanja nihče nemore vzeti. Nihče je ne more opehariti za znanje in nanj se lahko vedno zanese.
Sovražila, pa je tisti delček njenega srca, ki jo je vselej opominjal, da ji nekaj manjka. Da naj se neha pretvarjati da je vse vredu, naj neha igrati, naj se neha pretvarjati... Hotel je naj bo odkrita do sebe in naj si dopusti bolečine, naj postane ranljiva. Saj ji ne manjka, nekaj nadomestlivega...
Manjka ji del srca, manjka ji ON!
Vedno je hotela biti popolna. Skozi čas pa si je le želela biti lepa zanj...
Vse najboljše Brian Adams;
On my phone I typed in the word:
whores.
It automatically changed to Eva pečnik & Liza Otorepec.
My phone knows me so well. :)
mwa:**
Ni komentarjev:
Objavite komentar