Nebom se predstavljala, ker to ni potrebno. Dovolj je, da izveste preko objav kaj zares čutim in kdo pravzaprav sem. Upam, da vam uspe ugotoviti ;)
V sobi sem. Zunaj je sončno in vroče. Pravzaprav zame, NEVZDRŽNO! Kaj naj počnem zunaj? Naj se sončim in se nastavljam na oči vsem radovednim sosedom? Pa kaj še.
Pogrešam ga! MORJEEE! Pogrešam tisti edinstveni občutek, ko si cel pod vodo. Ko je tvoja glava prazna, ko ne misliš na ničesar in na nikogar, ko enostavno lebdiš v drugi dimenziji. Morda celo v drugem času...
In nato, ko prideš iz vode, ko se z lahkoto nastavljaš sončnim žarkov, ki te božajo in crkljajo. Tam nikogar ne zanimaš, vsak je zase. Ob tem se prepustiš.*
Letošnje poletje sem preživela skoraj mesec in pol na morju. Sprva v družbi mojega fanta, nato z družino in malo pred koncem poletja, tudi s svojimi prijateljicami. Seveda, bi z lahkoto rekla katero, je bilo najboljše. Zadnje!
Vendar je nekaj spominov za katere bi hotela, da ne bi premišljevala na veliko o njih. Pa to vseeno počnem. Ne gre mi iz glave, ne gre mi iz srca...
VEM, da sem vesela za nove izkušnje in preizkušnje, vendar bi živela veliko lažje, če ga nikoli nebi spoznala. Če sem bila lansko leto taka oseba, sem zdaj drugačna. Verjetno te res vsako poletje spremeni, dopolni do zrelejše osebe. In jaz vem, da mene vsekakor je...
Pogrešam pogovore s tabo, ko so ostale spale. Midve pa sva se odločile biti celo jutro pokonci.
Nora ideja!
Plaža, kamni , butanje valov ob njih, mraz, mokri lasje in midve. Takrat sem lahko le poslušala morje in imela tebe. Za tisto jutro je bilo to dovolj!
Hej, 5 jih je. Boljše slike si nebi mogla želeti. Pogrešam vas! Pogrešam morje 2011! ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar