Invisible

Po dolgem času je danes ponovno igrala na klarinet. Zjutraj je zgodaj vstala, da bi se prepričala, ali ga dejansko sploh še zna igrati. Vendar jo je takoj, ko ga je prijela v roke obšel znani občutek zadovoljstva. Prsti so drseli po tipkah in ustnice so bile močno stisnjene, da so skupaj z vpihom zraka ustvarjali zvok. Kjub temu, da je bila neznansko zaspana, utrujena in popolnoma izmučena od prejšnjega dne jo je klarinet spravil v boljšo voljo. Ugotovila je, da ga pogreša! Ugotovila je, da se učasih zaloti, ko razmišlja, da bi bilo bolje če bi preprosto bila le glasbenica, ki sledi svojemu ritmu in počne v življenju tisto, kar jo dopolnjuje. Namesto tega se cele dneve uči, da bi dosegla nek cilj, ki niti še ni začrtan. Vendar ve, da se k glasbi lahko zateče kadarkoli in to ji nekako vliva upanje za prihodnost. Glasba je navsezadnje tisto kar  resnično pozna. 

- you should never give up on what you love.

Today I feel like I am trapped in my own skin.

Imagine living in a glass box. The world is there for you to admire, 

but never touch. And the people around you? They do not see you.

they see through you. Invisible.  

-http://www.youtube.com/watch?v=NVVrT_wNw_Y&ob=av3e

It´s not that I don´t  believe in love, I´m a very strong believer 

in it actually, but I´m just deathly terrified that 

it doesn´t believe in me...

Ni me strah, da bi bila znova prizadeta. Strah me je, da bi bila znova zamenjana za nekoga, ki naj bi bil po mnenju drugih boljši... Toda kaj pravzaprav pomeni biti boljši od nekoga drugega? Fizični izgled ali tisto, kar oseba dejansko nosi v svojem srcu in se na pokaže že ob prvi priliki. Prekrito osebo moraš spoznavati počasi in verjamem, da je unikatnejša od osebe, ki jo lahko prebereš v trenutku. Ne pravim, da je oseba, ki se ne razkrije svetu in ne prizna svojih občutkov boljša, vendar je meni osebno uganka. In zato ima nekaj, kar me pritegne k njej.

 

Blink, if you want me?!

I like you. 

I like you, because you remind me of what it feels like 

when I am alive. You embody the pain and pleasure 

for a few minutes of real action. You breath in and breath out 

and you exist and suddenly everything exists...

- Don´t settle for a relationship that won´t let you be yourself.

Ni si želela hiteti, tokrat je hotela vse doživeti počasi. V nekakšnem ˝slow motion- u˝, da ne bi bila znova prevarana s strani nekoga, kateremu bi predala svoje srce. Verjela je, da se prava ljubezen lahko razvije počasi in cveti tudi pozimi, ko za to nima pogojev. Hotela je pripadati nekomu, ki jo bo spoštoval in jo razumel, predvsem pa ne obsojal.  

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Videla je, da ni srečna... Na vso moč si je želela pomagati, vendar preprosto ni vedela kako. Podnevi ji je pošiljala sms sporočila, ko se je znočilo jo je klicala, hotela jo je zaposliti z lastnimi problemi, da bi vsaj za kratek čas pozabila na svoje. Videla je, česar ostalli mogoče ne. Čutila je, česar ostali mogoče ne.

Navsezadnje je bila ona njena sestra, ki je nikoli ni imela in bi bila zanjo pripravljena storiti vse. Hotela je, da se smeji kot nekoč, kot se je tisto soboto... Tisto noč se je otresla okov, živela in se niti enkrat samkrat ozrla nazaj. Mnenje drugih je ni zanimalo, hotela je le nahraniti svojo prazno dušo...

- She could not escape the monster.

- What monster?

- Herself.

I speak the unspoken language.

mmmm, 

It´s just that I don´t want to be somebody´s crush. 

If somebody likes me, I want them to like the real me, 

not what they think I am.

And I don´t want them to carry it around inside...

 I want them to show me, so I can feel it too.

-http://www.youtube.com/watch?v=_hIMeXZ5bfk

Včasih bi rada postala metulj, da bi lahko preprosto odletela stran. Poletela v nebo! Imela bi prelepa turkizna krila, s polnimi srebernimi pikicami ob strani, ki bi se v soncu svetlikale... fantazeram spet :)

Kako jo pogrešam, kako pogrešam najine psihološke pogovore, ki sva jih imeli med zimskimi počitnicami. Veliko časa sva le preležali na postelji in se pogovarjali, medtem ko so vsi spali. To zimo sem bila popolna čustvena razvalina. Vendar mi je v samo eni noči dala zagon in moč, da sem se odločila nehati izčrpavati svoje srce in iti naprej. Svobodno vzleteti, kot metulj.

Kako ironično je, da je tisto noč komaj vstopila v moje življenje pa se mi je ob odhodu zdelo, da bo delček mene odšel z njo. Del moje svobode, bo postal ujet... 

Poleti, če bom le lahko si bom dali narediti poleg svojega tatooja, še enega majhnega metulja, ki me bo spominjal na usodo, svobodo, moč... ter seveda na njo.

S pomladjo roditi se, z vrtnico umreti, 

lebdeti v zefiru nad sijem dobrav; 

na roži, ki v zori se ziblje, sedeti

v opoju svetlobe, v omami vonjav;

še mlad si otresi s krilc prah v višave 

neba izpuhteti kot rosica s trave-

glej, to je usoda metulja, le to. 

Kot želja je, ki le na pol porodi se,

se vsega dotakne, a ne poteši se,

In slednjič se vrne iskat slast v nebo.

                                                                                Hvala ti, Tajda

Make a wish.

It is not goodbye that hurts, 

but the flashbacks that follow.

It it almost midnight, but I am still flipping through my photo albums. Flipping through memories. Every photo has it´s own smell, it´s own feelings. Some of those memories hurt a lot. They are like black shadows, hidden somewhere in my soul. Every now and then they pull my hair and let me feel the pain again. The good memories are the ones I have to hold onto. The ones made of laughter and love and warmth and colours.

It ´s been a long time since there were memories like that...

They say we are made of memories.

-http://www.youtube.com/watch?v=Xs9X8NhQJF4&feature=related 

V glavi ji je razbijalo. Vse kar je hotela je bilo, da bi plesala dokler se ne bi fizično zmatrala in zvrnila na tla. Popila je veliko premalo, da bi obležala tako kot so drugi. Pila je šele, ko so vsi že zdravnaj potrebovali streznitev...

Vrtela se je na plesišču s svojo najboljšo prijateljico, nato plesala na večji klopci zraven mešalne mize in se skupaj s prijatelji skoraj živalsko drla v mikrofon. Imeli so nekakšne karaoke z nobenim talentom v bližini...

Z drugega kota sobe jo je opazoval čeden fant. Ena izmed njenih prijateljic, ki ji je nedolgo nazaj priznala, da naj bi mu bila neznansko všeč, vendar se po drugi strani boji pristopiti do nje...

Videla je, da je pijan in da bi danes lahko počela z njim vse kar bi si želela, vendar ni hotela njega. Želela si je nekoga, ki je bil nedosegljiv... Nekoga, ki je v njej prebudil nekaj, za kar se je odločila, da ne bo nikoli več čutila.

If you remember me, then I don´t care 

if everyone else forgets.

Dancing in the rain

I love those random memories that make me smile

no matter what is going on in my life right now.

Zagledala je prve kaplijce dežja, ki so orosila njeno steklo v sobi. Preplavil jo je občutek po svobodi, zato je z živčnostjo spremljala vsako kapljico, ki je dosegla tla. Z minuto v minuto so postajale hitrejše, debelejše in odločnejše. Rahel dž se je spremenil v naliv. 

Iz omare je potegnila rumen dežni plašč in si v predsobi obula svoje modre gumijaste škornje. Pohitela je na cesto in se nastavljala dežnim kapljam. Na glavo si zanalašč ni potegnila kapuce, zato da je lahko čutila njihovo božanje. Vrtela se je v krogu in roke visoko dvignila v zrak. Počutila se je rahlo omotično od vrtenja, zato je le obstala na mestu in si brisala solze z obraza.

 Morda je bilo zaradi hitrost, morda pa zaradi ugodja, morda pa zaradi nekaj čisto drugega... Dežne kapljice so se spojile z njenimi solzami sreče.

Če bi jo kdo opazoval bi videl le noro dekle sredi ceste. Popolni tujec ne bi videl solz, ki so tekle iz njenih oči saj je dež prekril vse tiste nedolžne sledi...

- One of my biggest fears is never finding someone that will love me enough to want to spend the rest of their life with me.

You don´t have a soul.

You are a soul.

You have a body. 

Tonight, I set the world on fire!

I saw the moon last time for the first time in months. She reminded me of you. 

Slouching stubborn in the light. 

I would fight battles with the sun to rest against you tonight.

Zasanjano je gledala v veliko svetlečo kroglo na nebu. Spominjala jo je na večnost. V njej je prebudila vse tiste stvari, ki jih je hotla pozabiti. Stvari za katere je včasih dihala, živela... Vedela je, da vsaka polna luna pomeni nekakšen preobrat v njej sami. Novo obdobje. Začetek nečesa novega, ki komaj čaka da jo posrka vase. Med spomini so se prikradli tudi tisti lepi in nežni dotiki roke, ki jo je včasih ljubkovala. V valu čustev ji je po licu pritekla solza, ki je bila mrzla kot so bila sedaj njena čustva do preteklosti. 

- Don´t tell me sky is the limit, when there are footprints on the moon.

The worst part about falling out of love,

is wondering if you will ever open up

that far again.

Zmedena je bila zaradi vsega kar je čutila do njega. Vedela je, da je bil prav tako kot ona sama prizadet s strani osebe, ki jo je imel najrajši na svetu. Bila sta le lutki v podli igri. Razumela ga je in hkrati občudovala. Zavidala mu je ujetost trenutka. Kljub otipljivi resničnosti je ostal trdno zasidran v zemljo. Ni podlegel pritiskom in se sesul pod lastnimi negativnimi čustvi...

Dnevi so se zdeli krajši, kadar se je spomnil nanjo in jo razveselil s preprostim sms sporočilom. Kadar ga je prejela, se je nasmeh kar sam od sebe pojavil na njenem obrazu že zato, ker se je zavedala, da je morda le za sekundo ujela njegove misli v svoje. Ulovila njega v svoj kratek trenutek.

I am not saying that I am in love. 

I am just saying that lately,

he is all I am thinking about.

You don´t choose who you love, you just fall.

I love it when in the middle of our kiss I can feel you smiling

Vse je bilo tako nenačrtovano. V glavi se ji je prijetno vrtelo in njene noge so bile mehke. Hodila je odločno in govorila veliko preveč, kot bi morala. Stali so ob zapuščeni ograji, ki je bila prerasla z mahom na nekaterih mestih. Naslonjeni so bili na ograjo in na glas prepevali besedilo pesmi, ki je prihajala iz šotora, kjer je igral bend. Bili so plesno razpoloženi, vendar nihče ni odšel, da bi se tudi s telesom v šotoru prepustil glasbi. 

Ob vsakem verzu pesmi sta se bolj in bolj nagibala eden k drugemu. Privlačila sta se in nekakšna sila med njima ju je vlekla skupaj kot magnet. 

Njuna pogleda sta se srečala čisto blizu, nosova sta se dotikala in ustnice so same našle pot do združitve. Navdal jo je užitek. Bila je omamljena od njegovih poljubov in njega samega. Želela si je, da se noč nikoli ne bi končala...

Some of the greater things in life are unseen.

That is why you close your eyes when you kiss, dream, or cry.

Strah. Čustvo, ki deluje zelo odločno pa vendar lahko ubije vse za kar delaš, kar si neskončno želiš... Strah deluje čudežno in nikoli ne bom vedela, zakaj. Vendar je včasih strah tisti, ki nam pomaga da dosežemo določen cilj. Včasih pa je ravno on tisti, ki nam ubije še tisto zadnjo bilko upanja in nas prisili, da pred njim pokleknemo ter se vdamo. Vdamo v usodo, ter se prepuščamo naključjem.