FUCK YOU! ;)

Včeraj je bil eden tistih redkih dni, ko se je počutila veselo, zadovoljna sama s sabo, preprosto srečno. Seveda le na nek način. Še vedno so jo občasno obhajale, tiste čudne, moreče stvari, ki jih je vsak dan lažje potlačila vase. Vsak dan, je bila bolečina znosnejša. Nikoli si nebi lagala, da je ni več, da je odšla. Pa vendar, ni je več tako skelelo, ko je slišala zanj ali pa, ko ga je  še isto noč od daleč videla na postaji na njegovi vsakdanji rutini. Pogledala ga je in čez njo ni sunilo milijon različnih čutstev... Prišinilo je le eno. Radovednost.

Dan je bil nor. Veselo so klepetali na avtobusu na poti za domov in se menili, da se dan ne more končati kar z vožnjo. Da morajo nadoknaditi vse tisto, čemur so se odrekali vsaj dobro leto. 

Tujec je poslušal pogovor prijateljev in se začel posmehovati. Nikomur ni bilo všeč, da se vtika v nihove stvari, v njihov popoln dan. V tisto, kar so si najbolj na svetu želeli, da se nebi končalo. Očitno niso bili pripravljeni tega požreti, pogoltniti in na to le mirno pozabiti. 

Začelo se je nahitro.

En udarec, ki se je prelevil v celo serijo brutalne, nedorasle in nasilne igre. 

Bilo je je strah. Vsa kri ji je stekla v obraz in panika je povzročila, da je popolnoma okamenela. Zavetje je poiskala v objemu, svoje najboljše prijateljice, ki jo je s svojim življenjem hotela obraniti. Še nikoli ni videla pretepa od tako blizu. Niti si ga ni želela. Nasilja je videla že tolikokrat, ga tudi sama okusila... 

Hotela je zbežati. Hotela se je skriti, v objem nekoga, ki jo ima rad. Nekoga, ki ga je ljubila. Nekoga, ki je vedla, da bo ob njem varna, pa naj se naredi karkoli. 

Dokler, ga ni zagledala... Prišel je na avtobus in se ji zazrl v oči. Lahko je videla, tisto njegovo odločnost. 

Kamen se je kar odkotalil od njenega srca. Dihala je lahko umerjeno in pogumno.Vedela je, da se tujcu izteka čas, da bodo vsi njeni prijatelji zdravi in to v zahvalo njemu. Njenemu junaku.

Gledala ga je z kotičkom očesa. Pogleda nikakor ni uspela odmakniti z njega. Zardela je od sramu in odšla s prijateljico proti domu. Zaupala ji je nekaj, kar nikoli ne bi smela izdati nikomur. Morda ni bila prepričano v to, morda pa je bilo to tisto, zaradi česar je včeraj zaspala srečno... 

I am that bomb! ;(

Kako rada bi, da bi se nekatere stvari preprosto lahko izbrisale. Da, bi človek lahko pritisnil določen gumb in prestavil zadevo v nezavedno inda,  bi bilo tako, kot da se ni nikoli zgodila. Nikoli, nikdar... niti sledi nebi bilo o njej. Pa vendar, to ne obstaja! Ne obstaja tisti ´gumb´ na katerega, bi se vedno lahko zanesel, ko bi zadevo hotel izbrisati, iztrgati iz svojega srca. Saj ravno srce je tisto, ki zadevo kar naprej obrača in se slepi, kaj bi lahko bilo, če se ne bi na koncu zgodilo tisto kar se je. Pa vendar, kaj bi bilo? tudi on ne ve, vsak dan si naredi tisoč drugih izgovorov, ki ga pripeljejo do vedno istega cilja. Do točke, kamor si on želi. Je tako narobe, če si želi biti srečen.? 

Vedno se je lahko spontano prepustila užitkov in še vedno se jim lahko, vendar pa vedno, ko pogovor steče o njem, ona zaledeni. Namerno se umakne, in misli preusmeri drugam. Drugi lahko govorijo o njem, in ona se oddene v masko in se smehlja naprej, prepričuje se da ne boli, da ji ne more priti do živega... In lahko govori o njem tudi grde stvari, stvari, katere mu zameri, nekaj kar nikoli nista počela skupaj pa je vedno obljubljal, da bosta. Sama sebe prepričuje da je močna.

Pa vendar, ko ostane sama se zlomi. Joka, kot majhna deklica, ki je ostala sama na tem velikem svetu. Joka nekaj minut, potem pa si obriše solze in pretvarjanje se nadaljuje. Kdor bi jo videl, bi rekel da ni pretvarjanje,  rekel bi da je močna, trdna in pripravljena iti dalje. Vendar ona ve, da ni tako. Ona ni močna, ona ni trdna. Ona je ponosna.! In nikoli nikomur ne bi dopustila, da bi ji to ponovno povzročil. To jezo, to žalost, to na kar nikoli ni pomislila, da bo dobila od osebo, ki jo je imela najrajši. Pa se je ponovno preslepila.

Kajti v teh trenutkih je spoznala, da jo bodo ljudje, lahko še velikokrat povozili, zbili na tla in se norčevali iz nje. In vse zaradi preprostega razloga. Ko ona svoje srce da in te sprejme vanj ji ne more postati vseeno zate. Nikoli.! Saj njena glava vodi razum, razum pa posluša srce. 

Stay hungry, stay foolish! ;)

Kar se ti zgodi ne reci, da je slabo. Marveč verjemi, da se življenje obrača k tebi v prid. In samo od tebe je odvisno kako boš to izkoristil. :)

Dear stress, lets break up!

Danes sem se zbudila v prečudovito sobotno jutro. Hallo, sončke je biu! vstala sem in dolgo pogrešala ter hotela občutiti, tisti znani obraz poleg mene. Tisto zaspano osebo, ki ni in ni hotela iz postelje. Pogrešala sem tisto navado, da se kdo zjutraj zbudi ob meni. Vendar tega na žalost ali na srečo ni več.
Lepo mi je bilo s tabo. Povdarek je na´´mi je bilo´´ . Res sem te imela rada, bil si prva oseba kateri sem rekla, da jo ljubim. In resnično sem to mislila. Pomenil si mi cel svet.
In ko se uzrem nazaj je od tega pretekel le en teden, pa vendar je vse drugače.
Vse je spremenjeno, življenje gledam z široko odprtimi očmi v upanju po nečem novem, po novem odkritju, po novi osebi, po sebi.
Ker sem v tem tednu dojela, da nikoli ne postavljaj nikogar pred samega sebe. Bodi sebičen! Bodi odkrit, povej kaj te moti, kaj ti je všeč.. saj je navsezadnje to življenje tvoje in nihče, te ne more opehariti za tvoje lastne odločitve. Na koncu si lahko jezen le nase, ker si to dopuščal. In to mi je ušeč, saj dokler ne počistiš pri sebi, ne boš srečen. In ja, sedaj sem srečna. Morda bo zvenelo obrabljeno, pa vendar sem srečna. Srečna, da sem spet svobodna, samosvoja... Ni mi še vseeno, in mi morda tudi nikoli ne bo. Vendar sem se naučila nekaj novega in v težkih trenutkih spoznala osebe, ki mi bodo krasile dneve do konca mojega življenja.

Dekle, ki je gledalo v mojo smer je bila zasanjana. Nikoli nisem razumela, o čem ljudje premišljujejo kadar gledajo v neko smer, pa vendar ne gledajo z oči tja, kamor naj bi. Njihovo srce je nekje drugje, morda srce hrepeni po nečem, morda objokuje nekoga, morda se pogreje ob neki misli, ki ga je spreletela. In nikoli ne bom natančno vedela, kaj je dekle tistega mrzlega jutra premišljevala. In za vedno bo ostalo, vse tisto, le uganka.

morda bom od tej izkušnji postala nova, predvsem pa boljša oseba. Čas, ki mi je na voljo pa bom izkoristila za lanske novoletne obljube, letošnje tako rekoč odpadejo, morda nastane kakšna nova, ki pa pade na zadnja mesta. ;)

.... 

Should I stay or should I go.?

Hitela je iz šole na avtobus, ki bo odpeljal natankočez nekaj minut. Do postaje pa je imela še najmanj 7 min. Vedala je da ji nebo uspelo, pa vendar delček nje nikoli ni znal obupati in tudi tokrt ni. Tekla je čez prehod za pešče, proti avtobusu... vendar je razočarano ozrla le še gost dim, ki je prehajal nasproti nje. Zamudila ga je.

Naveličana je bila dneva, zato je le preprosto odšla do najbližje kavarne in si naročila topel kakav. Iz torbe je vzela svoj iPod in prižgala playlisto. Do naslednjega avtobusa je imela še dobre 2 uri, zato se je odločila da takoj, ko spije kakav odide še do knjižnjce, da si sposdi knjigo. Prepuščala se je posamezni pesmi znova in znova... nakar jo nekdo potepta po rami.

 Prestrašena se je ozrla čez ramo in zagledala Marka. Kar ni mogla verjeti, kdo se je pojavil pred njenimi očmi. Vitek moški z modrozelenimi očmi in rjavimi, malo daljšimi lasmi. V očeh mu je sijala iskra nagajivosti, njegov obraz pa je bil popolnoma zagorel sredi mrzlega decembra. 

Prisedel je k njej in pogovor je lahkotno stekel. Smejala se je tako kot že dolgo ne, prevzaprav je minilo toliko časa, od dne ko je bila vesela, srečna... da se ga preprosto ni več spomnila. Ko sta se poslovila se je v njenem srcu prebudilo novo upanje.  Vedela je, da je bil ravno Mark tisti, ki je bil njeno veselje dokler ni odšel na teniško svetovno prvenstvo v Avstralijo. Sedaj je bila končno pomirjena, ko ga je imela ponovno ob sebi, vedno blizu srca.

Zato, ker nebom prežvela če hitr ne dobim novega dela serije The Vampire diaries. !! In to ravno zdej, k se mi zdi da bosta skupii. Elena + Damon. <3

˝Nasprotujem monotonosti, podpiram različnost, nasprotujem zadrževanju, podpiram divjo strast, nasprotujem enakopravnosti, podpiram hiearhijo, nasprotujem  špinači, podpiram polže v njihovih hišicah.˝

jeoulosy!!! you will kill me!

khm, ladies!!. TheNewFashionStyle

Nedavno sem slišala mojega prijatelja govorit, kako ne mara te Hipster scene. In dejansko po večini, nihče na mara te ˝hipstermanije˝ ki naj bi razsajala.  Jaz? Jaz jo imam nekako rada.  Ker bo mogoče kdo debelo pogledal, ob tem naslovu bom rajši za vsak primer opisala njihovo prepoznavno oblačenje. In ja, dejansko je to stil, ki obseda počasi, vendar vztrajno! In verjamem,da ste ga sigurno že zasledili.

Oblečene imajo ozke jeans hlače, stare All-starke, karirasto srajco ter očala z debelimi črnimi okvirji, ki so bili vedno prepoznavni znak piflarjev. Vendar imajo  to novost, da nosijo klobuke in tatuje. Verjamem, da ste takih modelov videli že na milijon ;)

juuuuuuj, usi so kjutiš ;$$

Torej, kaj je Hipster?

To naj bi bila po mnenju slovarja, subkultura moških in žensk, ki so stari okoli 20 ali 30 let in naj bi spoštovali samosvoje razmišlanje, številne kulture, politiko, umetnost, kreativnost, inteligenco ter duhovite šale.

Izraz Hipster se je prvič začel pojavljati v 1940 letih, in naj bi v pozneje v 21. Stoletju opisoval mlado, urbanistično mladino ali starejše najstnike, katerim je v interes moda, kultura, glasba, film…

Ja konc ane. Pomoje to še kakšna specializirana kozmetičarka oz. manikerka nezna. Ableableable :D Jz bom pa nekoč znala, ravno prejšni teden, sem se doma mučla z naporno tehniko.

Everything turned into memories;

Resnično mislim, da moje mačke berejo moj dnevnik. Saj ko vstanem, nevem kaj je z mano narobe.Nakar pride do mene moj Muškiii in me podrgne z smrčkom, ter se mi zazre v oči, kot da ve kdo sem. Ve odgovore na vprašanja, ki jih še sama ne.
Danes zjutraj sem se počutila izžeto, nepomembno, zaspano, pa čeprav sem ravnokar vstala. Če bi me kdo po nesreči vprašal: ˝Heeeej, kko si danes?˝
Odgovorila bi mu, da nevem....
Nevem? Kaj ni ravno v življenju use črno-belo. Vse je da ali ne.
In včasih sem bila tudi sama taka. Nikoli nisem preveč preučevala stvari. Skoraj vedno so bile bele. Če sem zajebala zadevo, sem pač jo. Sedaj pa se mi zdi, kot da sm ujeta med resničnostjo in vzgibi... morda hiberniram?

Nanj je čakala cel dan. Ure in ure je zabila tako, da se je zakopala v knjige in preučevala različne zadeve. Ni ji bilo odveč, saj je oboževala nove stvari, ki si jih je sproti zapomnila. Očitno je predobro vedela, da ji znanja nihče nemore vzeti. Nihče je ne more opehariti za znanje in nanj se lahko vedno zanese.

 Sovražila, pa je tisti delček njenega srca, ki jo je vselej opominjal, da ji nekaj manjka. Da naj se neha pretvarjati da je vse vredu, naj neha igrati, naj se neha pretvarjati... Hotel je  naj bo odkrita do sebe in naj si dopusti bolečine, naj postane ranljiva. Saj ji ne manjka, nekaj nadomestlivega...

Manjka ji del srca, manjka ji ON!

Vedno je hotela biti popolna. Skozi čas pa si je le želela biti lepa zanj...

Vse najboljše Brian Adams; 

http://www.youtube.com/watch?v=9EHAo6rEuas

On my phone I typed in the word: 

whores.

It automatically changed to Eva pečnik & Liza Otorepec.

My phone knows me so well. :)

mwa:**